vestnik

Še vedno neenakopravne

Nataša Gider, 7. 3. 2018
Bernarda Balažic Peček
Tatjana Svetanič 
Aktualno

Ne statistični podatki ne konkretne izkušnje ne kažejo, da bi bili lahko povsem zadovoljni z enakopravnostjo žensk v družbi – Najtežje je samskim upokojenkam

Delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje so področja, ki so izjemno pomembna za enakopravnost žensk in moških ter njihov enakopravni položaj v družbi, takšno je stališče Evropskega inštituta za enakost spolov. Seveda so področja med seboj prepletena, zdravje je na primer odvisno tudi od znanja in ekonomskega položaja, delo in denar od znanja in tako naprej. To pomeni, da močan primanjkljaj na enem področju utegne ogroziti tudi druga. Zato je pomembno, da se ženske izobražujejo in zaposlijo ter da so za svoje delo ustrezno plačane, da so gospodinjska dela porazdeljena med družinskimi člani, da imajo (tudi s pomočjo politične participacije) enako družbeno moč kot moški, da imajo zagotovljeno enako dostopnost do zdravja in možnosti skrbeti za svoje zdravje.
Regijski svet poslovnih žensk in podjetnic pri Štajerski gospodarski zbornici je ta teden postregel z nadvse zgovornimi podatki o položaju žensk v Sloveniji. Od desetih, ki dosežejo stopnjo visokošolske diplome, je bilo v zadnjih letih šest diplomantk in štirje diplomanti. Zaposlijo se nekoliko pozneje od moških, po podatkih Statističnega urada je pri 25. letu zaposlenih 35 odstotkov žensk in 53 odstotkov moških, med 30. in 49. letom pomembnejših razlik med zaposlenostjo žensk in moških ni, po 50. letu pa je večji delež žensk kot moških delovno aktivnih.
»Razlik v zaslužkih žensk in moških, ki jih moramo pravilno poimenovati – gre za plačno vrzel in pomeni razliko med povprečnim bruto urnim zaslužkom moških in žensk –, nočemo videti, nočemo spremljati in analizirati, kaj šele priznati. Slovenija se na splošni ravni sicer uvršča med države z manjšimi razlikami med spoloma, vendar podrobnejše analize pokažejo zelo veliko zelo konkretnih razlik in diskriminatornosti,« opozarjajo podjetnice. Leta 2016 je bila povprečna bruto plača moških za 6,26 odstotka višja od povprečne plače žensk. Toda: »Če računsko izločimo oziroma poenotimo različno izobrazbeno strukturo, pridemo do precej večjih razlik. Tako so zaslužili moški v povprečju kar 16 odstotkov več, gledano po dejavnostih pa so te razlike tudi do 20 odstotkov in več.