Kot je prejšnji teden napovedal Jakob Počivavšek, vodja ene od dveh sindikalnih pogajalskih skupin, ki sta sklicali pogajanja, bodo danes vladni strani predstavili svoja pričakovanja in zahteve. Med njimi je ta, da se dvigne uvrstitev vseh delovnih mest v javnem sektorju za šest plačnih razredov, pa tudi tista, da se omejitev najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanji, odpravi za vse javne uslužbence.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Analiza cen kmetijskih pridelkov je pokazala visoke marže pri dveh skupinah izdelkih
Podatke 165 zavezancev so zbirali pet mesecev. Pretežen del prodanih živil slovenskega porekla.
Zahtevajo še, da se določi avtomatično usklajevanje vrednosti plačnih razredov, in to najmanj z inflacijo, od letošnjega leta dalje. Prav tako pričakujejo dvig vrednosti plačnih razredov na način, da se odpravi uravnilovka v spodnjem delu plačne lestvice, da se torej, kot je pojasnil, vrednost najnižjega plačnega razreda dvigne na raven minimalne plače in se nato dogovorijo ustrezna razmerja tudi do višjih plačnih razredov.
Zahteve so predstavili dan po tistem, ko naj bi po neuradnih informacijah dosegli dogovor, s katerim naj bi se plače večini zdravnikov dvignile za šest plačnih razredov, nekaterim zdravnikom specializantom tudi za sedem. Dogovora vlada sicer prejšnji teden še ni potrdila, na seji v četrtek je dopolnila izhodišča za pogajanja z zdravniki, uradnih informacij o njihovi vsebini pa tako v zdravniškem sindikatu Fides kot na ministrstvu za zdravje ne dajejo, dokler ne bodo pogajanja uradno končana. So pa se pa z zahtevami po enaki obravnavi oglasili drugi sindikati, nekateri so ob tem tudi zagrozili s stavko. Ta teden naj bi se o njej denimo izrekali v šolskem sindikatu Sviz.
Oglasili so se tudi Mladi zdravniki Slovenije, ki so opozorili, da se razmerje osnovne plače zdravnikov do povprečne plače znižuje; če je bilo razmerje leta 2000 2,8 : 1, se je v letu 2021 znižalo na 1,4 : 1. "Delamo vedno več, zaslužimo relativno vedno manj," so zapisali. Ravno prenizke plače v javnem zdravstvu pa so, poleg neurejenih delovnih razmer, po njihovih navedbah eden od glavnih razlogov, zakaj zdravniki bežijo iz javnega v zasebno zdravstvo, v tujino ali celo v druge poklice.
Med drugim so pojasnili še, da je trenuten predlog sporazuma predlog vlade in ne zdravnikov. "Je korekcija nesorazmerij in neuresničenih stavkovnih zahtev, zapisanih v sporazumu s Fidesom iz leta 2017. Predlog je nujna in minimalna korekcija, ki bo umirila jezo in razočaranje med zdravništvom, ki pa do danes (6. 2. 2021) še vedno ni realizirana in parafirana," so navedli.