Vlada je namreč sklenila, da bodo morali s 1. oktobrom zaposleni v državni upravi, ki bodo želeli delo opravljati v prostorih delodajalca, izpolnjevati pogoja preboleli ali cepljeni, medtem ko se bo iz t. i. pogoja PCT izloči T, torej testiranje. Ta pogoj bo veljal za ožjo državno upravo (ministrstva, organi v sestavi, inšpekcije, policija, vojska in upravne enote), in ne za celoten javni sektor.
Na ustavno sodišče tudi sindikati policistov in vojakov
Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk je za STA pojasnil, da je nasprotovanje takšnemu vladnemu odloku med državnimi uslužbenci veliko. Po grobih ocenah namreč med zaposlenimi v državni upravi ni cepljena niti polovica, najbolj pa jih bega vprašanje, ali bodo obdržali zaposlitev. Vsakemu uslužbencu, ki se ne bi želel cepiti, bi namreč najprej vročili opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, nato pa bi ga lahko odpustili.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Enosmerna za Auschwitz
Težava je, ko oblast na istem vlaku nekaterim nameni vozovnico za prvi in drugim za drugi razred.
Zaradi takšnih posledic ukrep, ki za državne uslužbence na nek način uvaja obvezno cepljenje, ne bi smel biti urejen v podzakonskem aktu, je prepričan Verk. Ob tem je spomnil na mnenja številnih pravnikov, da se obveznost cepljenja lahko določi le s spremembo zakona o nalezljivih boleznih. S tem se strinjajo tudi v sindikatu državnih organov, zato bodo vladni odlok izpodbijali na ustavnem sodišču, je napovedal Verk. Po njegovih informacijah podobno razmišljajo tudi v sindikatih, ki zastopajo vojake in policiste.
Gre za discipliniranje državnega uradništva?
Za Verka je tudi pomenljivo, da bo pri več kot 170.000 javnih uslužbencih tak ukrep veljal le za zaposlene v državni upravi, ki jih je nekaj več kot 30.000, ne pa denimo v zdravstvu, ki je "bolj občutljiv segment". Vlada je s tem v državnih uslužbencih vzbudila nezaupanje, da gre pri obveznem cepljenju za discipliniranje državnega uradništva, je še poudaril.
Sicer pa je po njegovem mnenju pri uveljavljanju ukrepov za preprečevanje širjenje koronavirusa že od vsega začetka težava v vladnem komuniciranju, ki ga ljudje sprejemajo z odporom. Opozoril je tudi na pomanjkanje socialnega dialoga, saj vlada socialnih partnerjev pri uvedbi ukrepov ne sprašuje za mnenje. "Če bi nas kje uslišali, vlada ne bi imela toliko težav, kot če zadeve sprejema na vrat na nos," je kritičen Verk.