Župani občin, vključenih v nadgradnjo vodovodnega sistema B, so v torek na tiskovni konferenci seznanili javnost z novo oviro, s katero so se srečali zdaj, ko je projekt formalno potrjen, do konca meseca pa nameravajo objaviti razpise za izvajalca del, nadzornika in obveščanje javnosti. Tik pred novim letom so namreč dobili zahtevo Agencije RS za okolje (ARSO) po izvedbi presoje vplivov na okolje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Noč knjige z Vladimirjem P. Štefanecem v soboški knjižnici
Predstavljen je bil njegov najnovejši roman.
Soglasje so že dali
Po mnenju županov gre za nenavadno potezo ARSO, saj so bili po skoraj celoletnih usklajevanjih z ARSO prepričani, da presoja vplivov na okolje ne bo potrebna. Prepričani so bili, da bo naravovarstveno soglasje za Naturo 2000, ki ga je izdalo ministrstvo za okolje in prostor (MOP), z mnenji petih soglasodajalcev dovolj. Naravovarstveno soglasje natančno določa pogoje poseganja v prostor in tudi čas, ko so ti posegi dovoljeni. Tri občine – Rogašovci, Cankova in Tišina -, ki so na novo pridobile gradbena dovoljenja za vodovodno omrežje, so v skladu z zakonom o varstvu okolja ARSO zaprosile za mnenje, ali je presoja vplivov na okolje potrebna. Vloge so bile vložene v prvi polovici leta. Vse tri vloge je ARSO združil v en postopek. V obrazložitvi je zapisano, da gre za nadgradnjo vodovodnega sistema B. Do tod je ravnanje ARSO razumljivo, če bi zahteval izdelavo ene presoje vplivov za omenjene tri projekte. To bi bilo tudi v skladu z uredbo o posegih v okolje. S samo izvedbo presoje vplivov na okolje ne bi bilo težav, če bi bile omenjene občine o tem obveščene takoj, ko so bili projekti združeni. Občine bi lahko v avgustu začele postopke in bi bilo zdaj zadoščeno tudi temu resda formalnemu pogoju iz uredbe. Toda zgodba se je odvila v drugo smer. Edvard Mihalič, koordinator nadgradnje vodovodnega sistema B, je povedal, da so jim na vseh usklajevalnih sestankih z ARSO nakazovali, da presoja vplivov ne bo potrebna. To je po svoje logično, saj so v vmesnem času pridobili vsa naravovarstvena soglasja, ki vsebujejo tudi ocene vplivov na okolje soglasodajalcev. Vseh pet (Zavod za gozdove, Direkcija za vode, Zavod za ribištvo, Zavod za varstvo narave in Zavod za varstvo kulturne dediščine) jih je v svojih izjavah ocenilo, da nadgradnja vodovodnega sistema ne bo imela bistvenega vpliva na okolje. Zavod za varstvo narave je določil le, v katerem času je na varstvenih območjih dovoljeno izvajati posamezna dela in katere značilnosti krajine se morajo ohranjati in ob morebitnih posegih obnoviti. Še preden je MOP dalo izjavo, da projekt ne bo imel pomembnega vpliva na okolje, ki jo je podpisal minister Simon Zajc, so mnenja soglasodajalcev dobili na ARSO in na tej podlagi izdali naravovarstveno soglasje. S sklicevanjem na uredbo je ARSO v zahtevi, izdani konec decembra, zapisal, da je zaradi enotne obravnave oziroma združitve treba opraviti presojo vplivov na okolje za celoten projekt nadgradnje. To pa je začelo skrbeti župane, saj bo treba celoten postopek s soglasodajalci ponoviti, čeprav ARSO njihova mnenja ima in je na njihovi podlagi izdal naravovarstvena soglasja. S tehničnega vidika ni problem izpolniti preostalih zahtev. Problematični so procedura in roki za izvedbo posameznih delov postopka. Z upoštevanjem vseh rokov je presojo vplivov na okolje mogoče pridobiti v osmih mesecih. Rogašovski župan in koordinator projekta Edvard Mihalič je poudaril, da se je zadeva očitno zapletla po aferi z ljubljansko kanalizacijo. Direktor Vodovoda sistema B Daniel Kalamar je bil presenečen nad odločitvijo Agencije za okolje, saj ravno za ljubljansko kanalizacijo Evropska komisija ni zahtevala presoje vplivov na okolje. Gre za projekt, o katerem so odločali neposredno v Bruslju.
Odvisni od prilagodljivosti ARSO
Odločitev ARSO je najmanj sporna, če že ne nezakonita s še enega vidika. Združitev celotnega projekta je nesprejemljiva. Razen za omenjene tri projekte so bila za preostale že pridobljena gradbena dovoljenja med pripravami na prvo fazo gradnje. Vsi ti projekti že imajo izdelane presoje vplivov na okolje in okoljevarstvena soglasja. Pri sklicevanju na uredbo o posegih v okolje in druge spremenjene zakone, ki jih je treba upoštevati pri nadgradnji vodovodnega sistema B, je ARSO obšel prehodne odločbe uredbe, prilagojene novim zakonskim okvirom, sprejete leta 2017. V teh je jasno zapisano, da postopkov presoje vplivov na okolje ni treba opravljati na novo, možno bi jih bilo celo izvesti po stari uredbi.
Realno tudi s presojo vplivov na okolje za celotno nadgradnjo ne bi smel biti velik problem. Pod pogojem, da bo ARSO prilagodljiv in ne bo zahteval novih soglasij od prej omenjenih petih soglasodajalcev in jih bo upošteval kot formalno veljavna, kar tudi so. To bi že pomenilo prihranek 40 dni, takšen je namreč rok za odgovor posameznega soglasodajalca. Pod skupno streho so že zbrani vsi pogoji za izvedbo del, ki bodo objavljeni v javnem razpisu, v katerem morajo upoštevati vse zahteve iz naravovarstvenih soglasij. Če bi se vse to upoštevalo, bi bila presoja vplivov na okolje v javni razgrnitvi za dober mesec. Vse to bi uradniki ARSO po več kot devetmesečnem odločanju, ali je presoja vplivov potrebna ali ne, zdaj lahko storili in po treh mesecih izdali okoljevarstveno soglasje k izvedbi projekta.
Zgodba se lahko odvije tudi tako, da se bo ravno zaradi »procedure« vse skupaj zavleklo in posredno ogrozilo projekt. Ne samo drugod v Sloveniji, tudi znotraj regije je kar nekaj takih, ki si močno želijo, da projekt propade. S tem bi se njihovi projekti kanalizacij premaknili s t. i. seznama B v okviru dogovora o razvoju regij na seznam A. Sproščenih pa bi bilo še za dobrih 20 milijonov evrov, ki bi se lahko prekanalizirali v druga okolja. Ob iskanju poti, da projekt dobi manjkajoče soglasje, bi bil skrajni čas, da se župani začnejo boriti za interese regije po formalnih poteh. V tem trenutku je že dovolj argumentov za tožbo pristojnih ministrstev, ki zavestno kršijo mednarodno veljavno pogodbo o gradnji vodovodnega sistema B. Po tej pogodbi se je država zavezala, da bo ob prvi fazi gradnje s pomočjo kohezijskih sredstev dokončala nadgradnjo sistema v tej perspektivi. Kljub temu da odločbe ARSO ne zadrži morebitna pritožba na sodišču, bi tudi za zaščito interesov občanov in državljanov, ki so še brez pitne vode, župani morali sprožiti upravni spor in po tej poti ugotoviti odgovornost uradnikov za celoletno nedelo.