Analize najdb kažejo, da prve naselitve v Soboti segajo v srednjeveško in novoveško obdobje, naselitve na tem območju pa so verjetno še starejše. Sicer pa so te najdbe tisti delčki preteklost, ki so se skozi čas ohranili v ostankih mesta, naloženih v plasteh pokopanega profila zemlje, po kateri hodimo in nam je nepoznana, dokler jih ne izkopljemo, je povedal avtor razstave in arheolog Branko Kerman.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Noč knjige z Vladimirjem P. Štefanecem v soboški knjižnici
Predstavljen je bil njegov najnovejši roman.
Na razstavi so izpostavljeni rezultati prvih sistematičnih arheoloških raziskav mesta Murske Sobote, ki so potekale lansko leto ob prenovi Slovenske ulice, v začetku tega leta ob prenovi ploščadi pa pred soboško stolnico sv. Nikolaja. Na obeh mestih je bila odkrita srednjeveška poselitev, našli so ostanke jam in peči, v katerih so bili odlomki lončenine, ki sodijo v čas med 11. in 13. stol. Na Slovenski ulici so našli številne jame in arhitekturni ostanki iz novoveškega obdobja, to je od 15. do 18. stoletja ter ostanke zidovja hiš Sobote iz 19. in 20. stoletja. Razstavljene najdbe in odkrite arhitekturne ostaline so dragocen vir, ki nam odstirajo vpogled v historični razvoj mestnega jedra.
Kot je še povedal Kerman, želi razstava opozoriti, kako pomembna je za ohranjanje še tako krhkih drobcev, ki veliko povedo o preteklosti mesta, pri gradbenih delih prisotnost arheologov. Zaradi pozidav in številnih prekopov v mestu v preteklosti, se je doslej že marsikaj zavedno izgubilo in s tem izbrisalo iz spomina.
Sobota je bila arheološko doslej slabo raziskana, arheološka najdišča na obrobju Sobote pa kažejo, da leži mesto na obrobju mnogih zanimivih arheoloških najdišč. Spomnimo še, da so prve arheološke najdbe v mestu iz leta 1910, ko so odkrili rimski nagrobnik Viatorja in žene Licinije iz 2.stoletja in je danes vzidan v severno steno soboške župnijske cerkve.
