Pohištveni gigant Les-MMS, ki upravlja trgovini Lesnina in Mömax, je ta mesec dobil odločbo ministrstva za okolje in prostor, da mu ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja za nameravani poseg v Murski Soboti. Družba, ki je v lasti avstrijskega holdinga, namerava na dolgo praznem zemljišču, velikem okoli 20 tisoč kvadratnih metrov, v Severni obrtno-industrijski coni (SOIC), zgraditi trgovski objekt, namenjen prodaji pohištva in drobnega inventarja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Ob 80. obletnici množičnih deportacij položili vence tudi v Murski Soboti
Letos mineva 80 let od množičnih deportacij prekmurskih Judov v taborišča smrti, ki so se začele 26. aprila 1944.
Ob OBI-ju bosta tako zrasla nova XXXL Lesnina in Mömax, ki bosta imela ločena vhoda, ob pozitivni odločbi okoljskega ministrstva pa je sproščena pot do izdaje gradbenega dovoljenja. Kot nam je potrdil Roman Frank, vodja marketinga v družbi Les-MMS, pričakujejo, da bi lahko gradbeno dovoljenje pridobili v enem mesecu, takrat pa bodo predstavili vse podrobnosti o načrtovanem projektu.
Ponovno se je za svoje nedotaknjeno zemljišče v SOIC začel zanimati tudi edini slovenski in eden redkih evropskih proizvajalcev fotonapetostnih modulov Bisol, ki je že več kot desetletje lastnik 5,1 hektarja velikega zemljišča v SOIC. Ob nakupu zemljišča so obljubljali, da bodo zgradili proizvodno halo in zaposlili več kot 700 ljudi, a so zaradi globalnih sprememb na trgu fotonapetostnih modulov načrte opustili. Nato se je leta 2018 pojavila ideja, da bi tam postavili fotonapetostno elektrarno, zaradi česar bi bila potrebna sprememba prostorskega akta, kar pa so mestni svetniki zavrnili.
Postavitvi elektrarne so nasprotovali tudi v družbi Medicop in v Pomurski gospodarski zbornici s prevladujočim argumentom, da so zemljišča namenjena proizvodnim objektom, ki zagotavljajo nova delovna mesta v regiji. Po štirih letih so se stvari na energetskem trgu obrnile na glavo in po invaziji Rusije na Ukrajino je Evropska komisija predstavila načrt RePowerEU, po katerem bi članice Evropske unije odpravile energetsko odvisnost od Rusije. Načrt zajema ukrepe, kot so varčevanje z energijo, proizvodnja čiste energije in diverzifikacija oskrbe z energijo, podprt pa je s finančnimi in pravnimi ukrepi za gradnjo nove energetske infrastrukture in sistema, za kar bi potrebovali 210 milijard evrov dodatnih naložb do leta 2027.
Kam bodo širili proizvodnjo?
Na naslovu Mestne občine Murska Sobota so maja prejeli vlogo za izdajo lokacijske informacije družbe Bisol za parcele v SOIC, ki so v njihovi lasti. Lokacijska informacija investitorju nameravane gradnje prinese strnjeno informacijo o tem, kakšna pravila in omejitve veljajo za gradnjo na nekem območju. Nekoliko nenavadno je sicer, da v Bisolu niso seznanjeni z navedenimi informacijami glede na to, da so pred leti ravno tam načrtovali gradnjo elektrarne. Še vedno je za območje parcel v lasti Bisola in neposredno okolico v SOIC namreč v veljavi isti prostorski akt, ki za območje predvideva gradnjo pretežno industrijsko-proizvodnih objektov ter izjemoma oskrbnih centrov, vse v velikih tlorisnih gabaritih.
»Ker investitor ni natančno navedel, kaj namerava graditi, menimo, da se bo na podlagi podatkov, ki smo jih dali v lokacijski informaciji, odločil o investiciji sam. Če bo želel graditi objekte z drugačnimi vsebinami, kot so določene v prostorskem aktu, bo moral dati pobudo za spremembo tega,« za Vestnik pojasnjujejo v mestni občini. V Bisolu za zdaj o svojih načrtih molčijo, je pa član uprave Dag Kralj za časnik Finance junija dejal, da bodo letos imeli rekordno, več kot stoodstotno rast, zato se bodo morali širiti hitreje, kot so predvidevali. Tako se odločajo, kje bodo zgradili novo tovarno, pri tem pa dajejo prednost Sloveniji. V poštev bi lahko prišla šaleška regija ali Prekmurje. O naložbi v novo proizvodnjo z več kot 200 delovnimi mesti je Kralj govoril tudi na marčevskem Šaleškem forumu, a se je domnevno v Velenju zataknilo pri pridobivanju zemljišč, ki so v zasebni lasti.