vestnik

Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč s poudarkom na umirjanju prometa

STA, Vestnik, 21. 11. 2021
Pixabay
Letos so slovenske ceste po podatkih policije do sredine novembra terjale že 105 smrtnih žrtev.
Aktualno

Če se hitrost zniža na 30 kilometrov na uro, preživi pešec, preživi kolesar, če pride do nesreče. Pri večjih hitrostih so posledice hujše.

Letos so slovenske ceste po podatkih policije do sredine novembra terjale že 105 smrtnih žrtev. "Vsaka smrt ali poškodba zareže v naša osebna življenja ali življenja bližnjih. A danes pri vsem znanju, ki ga imamo, vemo, da se prometne nesreče in njene posledice da preprečiti. To izkazujejo številne države, ki se zelo približujejo t. i. Viziji nič," je povedal predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba.

Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, ki ga pod okriljem Združenih narodov, Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč obeležujejo od leta 2007, je po njegovih besedah priložnost, da se opozori na to, torej da je varnost na cestah mogoče doseči.


"Spomnimo se tistih, ki so bili poškodovani ali so umrli v prometnih nesrečah, ter opozorimo, da lahko prispevamo k temu, da tega ne bo. Od ljudi, ki so šli skozi to travmo, pa črpamo navdih, kako iti v življenju naprej," je povedal.

cestne-ovire, cesta, avtomobili, omejitev, šola
Vanesa Jaušovec
Letošnji slogan je postavlja v ospredje nujnost umirjanja prometa.

Letošnji slogan postavlja v ospredje nujnost umirjanja prometa. "Najhujše posledice zlasti pri pešcih in vseh drugih izpostavljenih udeležencih v prometu je mogoče preprečevati prav z uvedbo območij umirjenega prometa. Človeško življenje je neprecenljivo, izpostavljenost ranljivih skupin v prometu pa izjemna," je ob tej priložnosti izpostavil direktor Javne agencije RS za varnost prometa Jože Hribar.



"Zato na ta dan znova prosimo, naj vsi udeleženci v prometu varnost na cestah jemljejo skrajno resno in odgovorno. Bodimo pozorni do ranljivih udeležencev, odpovejmo se uporabi mobilnega telefona, vožnji pod vplivom alkohola, spoštujmo vozne razmere in predpise, predvsem pa prilagodimo hitrost. Območja umirjenega prometa nam zapovedo prav to: znižajmo hitrost, umirimo tempo, bodimo pozorni," je dodal.

Vzpostavljanje območij umirjenega prometa v okolici šol, vrtcev in spalnih naselij je po besedah Štabe tudi eden ukrepov, za katerega se zavzemajo otroci, ko razmišljajo o prometu. "Če se hitrost zniža na 30 kilometrov na uro, preživi pešec, preživi kolesar, če pride do nesreče. Pri večjih hitrostih so posledice hujše," je poudaril.

V nekaterih državah omejujejo promet na 30 kilometrov na uro v celotnih mestih. Samo postavitev prometnega znaka sicer ni dovolj, ampak je treba preoblikovati celotno infrastrukturo, da se bodo vozniki tega držali. "Območje z najvišjo dovoljeno hitrostjo 30 kilometrov na uro mora biti območje, kjer vozniki vozil nedvomno ugotovimo, da nismo dobrodošli. Ker je cesta dvignjena, tlakovana, optično ožja in podobno. Možnih rešitev je veliko," je še pojasnil Štaba.

Skladno z mednarodno sporočilnostjo " Spominjajmo se, pomagajmo, ukrepajmo - za območja umirjenega prometa" so imeli svoj nagovor otroci in učenci OŠ Rihard Jakopiča:



Po ocenah WHO na svetovnih cestah letno umre približno 1,35 milijona ljudi, od 20 do 50 milijonov je poškodovanih. Pet milijonov ljudi zaradi prometnih nesreč za vedno ostane invalidnih.

Slovenske ceste so po podatkih Zavoda Varna pot od leta 1991 do 2021 zahtevale več kot 7700 življenj, skoraj 309.000 ljudi se je v prometnih nesrečah hudo poškodovalo.