vestnik

Tone Štefanec: Pri 83 letih še vedno poln idej

Jože Gabor, 15. 1. 2019
Jože Gabor
Tone Štefanec s svojo knjigo o drugi svetovni vojni z naslovom Nasilje, žrtve, upor.
Aktualno

Pri 83 letih je še poln ustvarjalne moči in idej. Črpa iz svojih spominov, pripovedovanj drugih in zgodovinskega gradiva. Življenje Toneta Štefaneca se vse od mladosti prepleta s kulturo. Mnogi so mu že zgodaj priznavali nadarjenost za literarno ustvarjanje, vendar je večji del svojega pisanja v knjižno obliko prvič strnil po letu 2014 in knjige izdaja, odkar živi v Domu Janka Škrabana v Beltincih. V domu tudi vodi literarno skupino in ureja literarni zbornik Sledi časa.

Njegovo zadnje knjižno delo, ki je izšlo lani decembra v samozaložbi, je dopolnjena izdaja zgodovinske knjige o drugi svetovni vojni z naslovom Nasilje, žrtve, upor. V njej se je lotil različnih tem iz druge svetovne vojne, kot so legendarni komandant Stane, otroci in starši v nemških taboriščih, slovenski duhovniki v drugi svetovni vojni, slovenski fantje v nemški vojski, Nemci proti nacizmu in druge. Objavil pa je tudi dva pogovora, in sicer s Francetom Bučarjem, ki ga je naslovil Brez NOB ne bi bilo samostojne Slovenije, in z Dušanom Bibrom z naslovom Pomemben prispevek osvobodilnih gibanj


»V knjigo sem vključil tako dokumentarno gradivo različnih zgodovinarjev kakor tudi pričevanja ljudi. Besedila so v štirih zaokroženih poglavjih – Slovenci v drugi svetovni vojni, Evropska osvobodilna gibanja, Nacistična Nemčija in Nemške zaveznice med vojno,« pojasni Tone. Knjigo je posvetil mladim, ki jim želi, da nikoli ne bi doživeli vojne. V svoji sobi ima bogato zbirko knjig o zgodovini, ki ga je vedno zanimala. Pri pisanju besedil pa mu je najpomembneje, da so podatki iz verodostojnih virov.

Njegovo igro predvajali na Radiu Slovenija

Štefanec je napisal tudi več dram, med njimi Lopov in ljubezni gospoda in gospe Pirc, Prijatelji z nasprotnih strani, Pohorski junaki, Krivda in Težka pot do sprave. »Napisal sem satirične igre Županske volitve, Kako smo ustanavljali stranko, Cankar pri Sveti Trojici ter Pokojni Pepe in prijatelji. Igro Županske volitve so predvajali na Radiu Slovenija. Napisal sem še igro Ljubezen, otroško igro Maja ter še literarna dela Zlatar Joško in njegove ženske, Lepše bilo ni nobene ter Malo za šalo, malo za res.«

Od Trojice do Ljubljane

Svojo življenjsko pot je opisal v knjigi Pestro in zanimivo življenje s podnaslovom Od Trojice do Ljubljane, v knjigi pa je izdal tudi pregled pisanja za medije. Pri literarnem ustvarjanju črpa iz svojih spominov in pripovedovanj drugih ljudi. Tudi v domu ostarelih mu znanci radi pripovedujejo o anekdotah iz svojih življenj. Med slovenskimi avtorji mu je zgled Tone Partljič.
Tone Štefanec se je rodil leta 1935 pri Sveti Trojici v Slovenskih Goricah, poklicna in izobraževalna pot pa ga je potem vodila do Maribora, Lenarta, Ljubljane, Gornje Radgone, Murske Sobote in v druge kraje


»Ko sem bil otrok, smo bili precej revni, zato sem sklenil, da bom šel v tako srednjo šolo, da bodo imeli starši čim manj stroškov. Izučil sem se za kovinostrugarja, ker sta bila bivanje in hrana v Mariboru brezplačna, vendar sem v tem poklicu v Tovarni avtomobilov Maribor delal le pol leta. Potem pa sem se zaposlil kot skladiščnik in knjigovodja v kmetijski zadrugi pri Sveti Trojici.« pripoveduje Tone. Tam je bil tudi predsednik mladinske organizacije, vključil pa se je še v delo sindikata in lokalne skupnosti.

Novinar, tajnik, organizator, direktor

Sčasoma je začel v različne slovenske časopise in revije pošiljati povzetke o dogodkih v rojstnem kraju in okolici. Med drugim je pisal za Delo, Mladino, Svobodno misel, pa tudi za Vestnik in poročal za Radio Murska Sobota. Opravljal je različna dela. Med drugim je bil matičar in vodja krajevnega urada v Cerkvenjaku in Jurovskem Dolu, sekretar občinskega odbora SZDL Lenart, direktor Delavske univerze v Lenartu in vodja splošnega sektorja v podjetju Gorenje Elrad v Gornji Radgoni. Ves čas se je tudi izobraževal in šolanje med drugim nadaljeval na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, smer politologija.

Sodeloval v različnih umetniških društvih

Različne oblike kulturne ustvarjalnosti so ga veselile že od otroških let, še posebej literatura in risanje. »V mladih letih sem sodeloval v Kulturno-umetniškem društvu Sveta Trojica. Pozneje sem v Cerkvenjaku in Lenartu igral v več igrah, nekaj pa sem jih tudi režiral. Več let sem bil predsednik KUD Lenart in Zveze kulturnih organizacij Gornja Radgona.« Organiziral je tudi likovne kolonije Zavrč, Elrad Avtoradgona in v Seliščih. Bil je pobudnik republiškega srečanja mladih literatov začetnikov, ki še poteka v Slovenj Gradcu pod imenom Urška. »To srečanje je spodbudilo veliko mladih literatov, da so nadaljevali svoje ustvarjanje in so sedaj znani pisatelji.« Bil je podpredsednik Združenja likovnih skupin Slovenije, dvanajst let pa je bil zaposlen kot organizacijski tajnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije v Ljubljani, kjer je spodbujal delovanje občinskih zvez.