vestnik

(TRG DELA) V Pomurju drugačna slika kot drugod v državi

Timotej Milanov, 30. 1. 2021
Nataša Juhnov
Gradbeništvo je bilo ena od panog, v katerih je bilo lani najmanj nihanj. Prav tako je bilo med panogami z največ prostimi delovnimi mesti.
Aktualno

Medtem ko se je lani na ravni države brezposelnost znatno zvišala, je bila v Pomurju najnižja v zadnjih petnajstih letih.

Število brezposelnih je bilo v Pomurju konec leta 2020 najnižje v zadnjih 15 letih, pravi direktorica soboške območne službe Zavoda za zaposlovanje Stanislava Perčič. Gre sicer za trend, specifičen za pomursko regijo. Konec leta je bilo na zavodu prijavljenih 6011 brezposelnih, kar je za tri odstotke manj kot leto prej. V Sloveniji se je število brezposelnih povečalo za 15,9 odstotka, v nekaterih zahodnih regijah tudi za več kot 25 odstotkov. Stopnja registrirane brezposelnosti v Pomurju znaša 11,7 odstotka, medtem ko je na državni ravni 8,6-odstotna.

Murska Sobota, Pomgrad, gradbeništvo
Nataša Juhnov
Gradbeništvo je bilo ena od panog, v katerih je bilo lani najmanj nihanj. Prav tako je bilo med panogami z največ prostimi delovnimi mesti.

Vendar Perčičeva opozarja, da se je v Pomurju v primerjavi z letom 2019 znižala za 0,2 odstotka, medtem ko se je v državi zvišala za 1,2 odstotka. »Pomurci so v večjem delu zaposleni v dejavnostih, ki so se nemoteno izvajale tudi v času epidemije, kot so kmetijstvo, gradbeništvo, predelovalne dejavnosti in živilska industrija,« pojasnjuje Perčičeva in dodaja, da so v številnih podjetjih ohranjali delovna mesta s pomočjo interventnih ukrepov. V Pomurju je tako ukrep čakanja na delo uveljavljalo 1248 poslovnih subjektov za 6222 zaposlenih, najbolj množično v gostinstvu in trgovini ob prvem valu epidemije. Ukrep skrajšanega delovnega časa je uveljavljalo 285 poslovnih subjektov za 1987 delavcev, ukrep karantene in višje sile pa 76 poslovnih subjektov za 144 oseb.

V Pomurju je ukrep čakanja na delo uveljavljalo 1248 poslovnih subjektov za 6222 zaposlenih, najbolj množično v gostinstvu in trgovini ob prvem valu epidemije. 

Priliv brezposelnih večji

A kljub ugodnim podatkom o brezposelnosti ob koncu leta je bil priliv v evidenco brezposelnih lani večji za 15,3 odstotka, opozarja Perčičeva, saj se je na novo prijavilo 6718 ljudi, kar je 889 več kot leta 2019. »Najbolj se je priliv povečal zaradi izteka zaposlitve iz razloga presežnih delavcev, prav tako se je povečal priliv zaradi izteka dela za določen čas. V primerjavi z letom 2019 se je najbolj povečal priliv iz dejavnosti gostinstva in turizma, in to za več kot sto odstotkov,« pravi Perčičeva. Zaposlovanje brezposelnih se je v primerjavi z letom 2019 povečalo za 13,3 odstotka, tako se je lani iz evidence brezposelnih odjavilo 4999 ljudi. »Moramo pa se zavedati, da je bilo v letu 2020 veliko primerov, ko so se iste brezposelne osebe dvakrat zaposlile na istem delovnem mestu – prvič takoj po novem letu, potem je sledil prvi val epidemije, ko se je veliko teh zaposlitev prekinilo in nadaljevalo v kasnejših mesecih.« V območni službi zavoda že več let zaznavajo sezonsko naravo zaposlitev, zaradi česar se priliv brezposelnih oseb v evidenco v zimskih mesecih bistveno poveča, letos so jih tako prijavili že več kot 800. »Kako hitro bo vračanje na delovna mesta v teh primerih, pa je seveda še neznanka. Vsekakor je to odvisno tudi od vpliva epidemije,« še pove Perčičeva.

Za petino manj prostih delovnih mest

Lani je bilo v Pomurju za 4,1 odstotka manj iskalcev prve zaposlitve kot leta 2019. V letu 2020 je bilo v soboški območni enoti zavoda za zaposlovanje objavljenih 4995 prostih delovnih mest, kar je za petino manj kot leto prej. Največ objavljenih prostih delovnih mest je bilo s področja predelovalnih dejavnosti, zdravstva, socialnega varstva in gradbeništva.

brezposelnost gospodarstvo trg-dela