V sindikatu dvomijo, da gre za odpuščanja iz poslovnih razlogov
V Sindikatu kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) imajo podatke o 19 odpuščenih delavcih v ljutomerskem Farmtechu in o ravno toliko odpovedih v obratu Xala v Murski Soboti, za zdaj neznano število zaposlenih naj bi odpustili tudi v odranskem Carthagu, kjer tega niso želeli komentirati. »Dokler jim je država še nekaj dala, delodajalci niso govorili o odpuščanjih, sedaj pa so hitro začeli odpuščati zaposlene,« pravi pomurski predstavnik SKEI Robert Seršen, ki poudarja, da je bila odločitev o podaljšanju ukrepa delnega povračila plače za delavce, ki so na čakanju na delo, sprejeta konec maja, ko so nekateri delodajalci že sprejeli odločitev o odpuščanju, potem ko so menili, da se s koncem tega meseca izteče tudi omenjeni ukrep. »Menimo, da to ni pošteno, saj so s temi ukrepi podjetja dobila javna sredstva vseh državljanov, potem ko so jih porabila, pa so se vseeno odločila za odpuščanje,« še pove Seršen, ki kot primer navaja Farmtech. Po njegovih besedah je sindikat vodstvu tega podjetja predlagal, naj še naprej uveljavlja ukrepe v okviru tretjega protikoronskega svežnja, predvsem glede subvencioniranja krajšega delovnega časa, vendar so se, kot pravi, odločili, da tega ne bodo storili zaradi pogojev, ki jih zakon določa glede upravičenosti, med drugim morajo delodajalci dokazati znižan promet. »Imamo torej občutek, da niso poslovni razlogi tisti, zaradi katerih odpuščajo zaposlene.« Tudi v Farmtechu, ki je v avstrijski lasti, niso odgovorili na naša vprašanja o odpuščanjih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V PREMISLEK) Trud, ki ga vlagamo v delo, se ne vidi vsak dan
Mine dan, ko se ti zdi, da nisi ničesar naredil, če ni za tabo ostalo nekaj oprijemljivega, nekaj, kar lahko vidiš, da je bilo narejeno.
»Učinke krize občutimo zelo močno in na žalost ni predvidljivo, ali in kako se bo naše poslovanje obnovilo med letom. Kot odgovorno podjetje ne moremo storiti nič drugega kot prilagoditi podjetje in optimizirati proizvodnjo na novo situacijo,« pojasnjuje Tadej Topolnik, vodja soboškega obrata Xala, še ene družbe v avstrijski lasti. Topolnik dodaja, da po izteku nekaterih pogodb o zaposlitvi za določen čas teh niso obnovili, prav tako so prekinili nekatere zaposlitve za nedoločen čas. »Vendar se skupno število zaposlenih ni bistveno spremenilo. Predvidevamo, da nam bodo ukrepi pomagali, da bomo v podjetju krizo dobro prebrodili in tako dolgoročno zagotovili veliko večino delovnih mest,« še pove Topolnik, ki ne navaja konkretnih podatkov o številu odpuščenih in tistih, ki ostajajo v podjetju.
V regiji manjši porast brezposelnosti kot v drugih delih Slovenije
Direktorica soboške območne službe Zavoda za zaposlovanje Stanislava Perčič pojasnjuje, da se je v času epidemije stopnja brezposelnosti v regiji res zvišala, a je bilo to zvišanje manjše v primerjavi z drugimi deli Slovenije. V obdobju od februarja do aprila se je brezposelnost v Pomurju zvišala za 4,4 odstotka, kar je malo recimo v primerjavi z zvišanjem na območju kranjske enote zavoda, kjer so v tem obdobju imeli za 26 odstotkov več brezposelnih. Konec maja je bilo v Pomurju registriranih 6465 brezposelnih oseb, kar je za 16,8 odstotka več v primerjavi z enakim obdobjem lani. V Sloveniji pa je bilo konec maja 90.415 brezposelnih, kar je za 25,6 odstotka več v primerjavi z enakim obdobjem lani. Kot še pove Perčičeva, so bile najbolj na udaru zaposlitve v gradbeništvu, predelovalni dejavnosti, trgovini in gostinstvu, a zadnji podatki kažejo, da je priliv novih brezposelnih že manjši in da so začela podjetja ponovno obratovati. Kot smo že poročali, so tudi številni pomurski delodajalci izkoristili vladne protikoronske ukrepe, namenjene lajšanju posledic v gospodarstvu. Do 18. maja je interventni ukrep delnega povračila plače za delavce na čakanju v Pomurju po podatkih zavoda za zaposlovanje, ki je ukrep izvajal, izkoristilo 1162 poslovnih subjektov za 5785 oseb.
V turizmu za podaljšanje nekaterih ukrepov
Pomurska predstavnica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Zdenka Bobovec pravi, da za zdaj v dejavnostih, ki jih pokrivajo, še ne zaznavajo odpuščanj, je pa nekaj delavcev še na čakanju. »Nekoliko smo se bali za podjetja v tekstilni dejavnosti, a so proizvodnje spet stekle. V tem trenutku se ukvarjamo predvsem s pogajanji za letne regrese, kjer kaže, da bodo zneski precej nižji kot v preteklih letih, zato bodo nadaljnja pogajanja zelo težka.« Kot še pove Bobovčeva, bo verjetno redkokdo dal večji regres od zakonsko določenega, pri tem bodo zaposleni v trgovinah dobili 55 odstotkov regresa izplačanega v gotovini, 45 odstotkov pa v živilskih bonih, kakor je določeno v kolektivni pogodbi za trgovino.
Zaradi epidemije je bila še posebej na udaru turistična panoga, saj se je v času najstrožjih ukrepov za zajezitev širjenja okužb praktično ustavila. Generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Breda Črnčec pojasnjuje, da doslej še ni bilo večjega števila odpovedi. Nekaj zaposlenih na vodilnih položajih so po podatkih sindikata sicer že odpustili v skupini Sava Turizem, na kar so se v sindikatu tudi odzvali. Po besedah Črnčečeve sindikat z delodajalci išče rešitve, ki jih bodo predlagali tudi vladi, med drugim si prizadevajo za podaljšanje izvajanja ukrepa delnega nadomestila plače za delavce na čakanju. Pri tem poudarja, da ukrep skrajšanega delovnega časa za turizem ni najbolj primeren, »saj so hoteli odprti 24 ur na dan«. V zvezi s tem so se že sestali s predstavniki ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za delo. V turistični panogi v Sloveniji se je število iskalcev zaposlitve samo od marca do maja povečalo za 2800 in jih je danes skupno že 9515.