vestnik

Turizem: Domiselni prispevki k razvoju panoge v regiji

Timotej Milanov, Sarah Smith, 6. 7. 2019
Nataša Juhnov
Editi in Karlu Časarju pri vodenju posestva pomagata tudi Editina starša Vida in Štefan Železen. 
Aktualno

Edita in Karel Časar sta se pred leti odločila, da več kot sto let staro hišo, s katero sta imela samo stroške, preuredita v turistične apartmaje – Danes k njima prihajajo gostje iz celotne države

V senci velikih sodobnih turističnih projektov v regiji lahko uspeva tudi množica manjših, ki v ospredje postavljajo prekmursko tradicijo in avtohtono ponudbo. Takšna je tudi poslovna zgodba Edite in Karla Časarja, ki sta nekoč živela v okolici Murske Sobote, konce tedna pa preživljala na nekdanji domačiji Editinih staršev v Kruplivniku na Goričkem. Košnja trave in stroški za vzdrževanje več kot sto let stare hiše so bili v tistem času vse, kar so imeli od te nepremičnine, se spominjata. Tako sta se pred desetimi leti odločila za podjetniški korak in v hiši uredila dva turistična apartmaja, ki sta ju začela tržiti na spletu. Pri tem sta pazila, da bosta apartmaja urejena v skladu z videzom tradicionalnih prekmurskih hiš, v kakršni sta tudi nastala. Poimenovala sta ju Džaboka in Gruška, kot se še danes imenuje celotno posestvo. »Želeli smo narediti nekaj, da bi imeli tudi kak prihodek od te hiše. Ko smo izbirali ime, smo iskali nekaj prekmurskega, kar gre dobro v uho.«


Začetki so bili težki, se spominjata. »Komaj kdo je prišel, informacije o nas so se potem počasi širile od ust do ust. Prav tako je bilo vedno več povratnikov, nekateri nas danes že deset let obiskujejo.« Trajalo je skoraj tri leta, da so začeli gostje redno prihajati. »Veliko je k temu pripomogla tudi bližina gradu pri Gradu in tamkajšnjega doživljajskega parka Vulkanije. Smo tudi dobra izhodiščna točka za izlete v druge kraje v regiji ali v Avstrijo,« pojasnjuje Časarjeva. Kot še pove, goste najbolj prepriča gorička domačnost. »Včasih ob večerih tudi skupaj 'pajamo' kruh in se pogovarjamo.« Pri tem prihajajo različni profili gostov, nekateri se v času bivanja sploh ne premaknejo s posestva, saj želijo zgolj uživati v miru, medtem ko drugi v enem dnevu prevozijo celotno Pomurje, vse do Lendave. Skoraj vsi pa obiščejo bližnji grad, gostijo tudi veliko kolesarjev in pohodnikov. »Večina obiskovalcev ima ob prihodu že pripravljen program in določene točke, ki jih želijo obiskati.« Največ gostov pride za konec tedna, od petka do nedelje, od tega je 80 odstotkov slovenskih gostov, predvsem iz osrednje Slovenije in Primorske. »Zadnjič sta se tu na dvorišču srečala sošolca iz srednje šole, ki se nista videla od časov, ko sta skupaj sedela v šolskih klopeh,« pripoveduje Časar.


Džaboki in Gruški je sledila še Črešnja, pozneje pa so v hiši uredili še skupni prostor, ki spominja na tradicionalno prekmursko vaško gostilno, čeprav to ni. V njem se lahko obiskovalci ob večerih družijo v primeru slabega vremena ali tudi kar tako, na voljo imajo tudi čisto pravi in še vedno delujoči džuboks. Podnevi omenjeni prostor služi kot sprejemnica za nove goste. Sicer je na posestvu več ličnih kotičkov za preživljanje večerov v miru ali v dobri družbi.

Nov apartma poimenovali po dolgoletni sosedi

Hrane za zdaj ne ponujajo, temveč tovrstno ponudbo kombinirajo z okoliškimi gostilnami, predvsem z gostilnama Na jasi in Pri veselem Goričancu, ki je takoj čez cesto v Radovcih. Najnovejša pridobitev Džaboke in Gruške pa je večji (70 kvadratnih metrov) apartma v obliki v zemljo vkopane hiške. Postavljen je v dolini, nekoliko oddaljen od osrednjega posestva, za tem projektom pa stoji zanimiva zgodba. Na kraju, kjer je odprl vrata omenjeni apartma, je namreč stala hiša iz blata, v kateri je dolga leta brez elektrike in tekoče vode živela njihova soseda Anika Borak. Ko je pri 84 letih umrla, so se njeni potomci dolgo odločali glede prodaje, na koncu sta zemljišče kupila Časarjeva, a je hiša žal medtem že klonila pod težo snega in se zrušila. Vse, kar je ostalo od nje uporabnega, je ena stena, okoli katere je potem nastal sodoben apartma. Poimenovali so ga Anika, po nekdanji lastnici, ki je po besedah Vide Železen (matere Časarjeve) na tem mestu živela skromno in srečno življenje.


»Želeli smo, da bo ta apartma nekaj posebnega in da stavba ne bi preveč izstopala iz okolice. Gradnja apartmaja je trajala tri leta, pri čemer je večino dela opravil Časar sam, pri tem pa so mu občasno nesebično pomagali tudi prijatelji. Za prvo prenočitev v novem apartmaju so na družbenem omrežju facebook izvedli tudi licitacijo s humanitarno noto, za katero je bilo precej zanimanja, na koncu je zmagal stalni gost iz Maribora, ki je za prvo noč v Aniki odštel 420 evrov, denar pa bodo v celoti dali v dobrodelne namene. Poleg večjih zanimivosti, kot so Vulkanija pri Gradu, Expano v Murski Soboti ali Vinarium v Lendavi, vedno več turistov povprašuje po avtentičnih domačih prehranskih in obrtniških izdelkih. »Zanimajo jih predvsem manjše sirarne in mlečni izdelki,« pojasni Časarjeva, ki pravi, da dobro sodelujejo tudi s Krajinskim parkom Goričko, v okviru katerega se prav tako promovirajo in so nosilci njihove kolektivne blagovne znamke. Časarjeva tudi na splošno ocenjujeta, da se spreminja klima na področju turizma v pomurski regiji, ki jo obišče vedno več obiskovalcev. »Več dobrih projektov bomo imeli, več ljudi bo prišlo,« pravita.

Kaj zdaj berejo drugi