vestnik

Turizem ob Muri: kje so razvojne priložnosti?

Ines Baler, 31. 7. 2018
fotografija timotej milanov
Uroš Kamenšek
Aktualno

Turizem ob reki Muri ni muha enodnevnica, ampak zgodba na dolgi rok, pravijo tisti, ki se nanj spoznajo. Kaj ta prostor v turističnem smislu ponuja danes in kaj bi še lahko?

Turizem je v Sloveniji pomembna gospodarska panoga, lani denimo je bilo opaziti nadpovprečno turistično rast, ustvaril pa je slabih 12 odstotkov bruto domačega proizvoda. Če pogledamo v Pomurje, je v ospredju zdraviliški turizem, vse bolj pa so med svetovnimi turisti priljubljene mehke oziroma naravi prijaznejše oblike turizma. Območje ob reki Muri se ponaša z neokrnjeno naravo, ki turistom ponuja fotogenične prizore, odmik od mest ter oddih od vsakdanjega življenjskega tempa. Obenem je to območje Nature 2000 in zato množični turizem niti ni primeren. Kako pa pomurski turistični delavci privabljajo domače in tuje goste k Muri? Pregledali smo ponudbo in iskali morebitne potenciale obmurskega turizma.

Pomemben je lokalni utrip

»Ponudba ob reki Muri je razvita na obeh bregovih. Imamo prijetne točke, kjer lahko z brodom prečkaš reko na obeh straneh in doživljaš naravo v miru. Priljubljene točke pa so Otok ljubezni, Babičev mlin, Tinekov brod, za kolesarje pa predvsem Apaško polje,« je o bolj obiskanih destinacijah dejal predsednik Pomurske turistične zveze (PTZ) Uroš Kamenšek.Na Otoku ljubezni v Ižakovcih so v letu 2017 našteli 55.000 turistov. Zanj skrbi Zavod za turizem in kulturo Beltinci, direktorica Ela Horvat pa je dejala, da število turistov na tej točki raste že deset let. Za oba sogovornika je pri privabljanju turistov ključnega pomena zanimiva in kakovostna ponudba. Destinacije ob Muri jo po večini imajo, velik vpliv pa ima tudi lokalni utrip, med katerega lahko prištevamo običaje, kulinariko in bodisi kulturno bodisi tehnično dediščino. Brod čez Muro v Ižakovcih je na primer vpisan v register nesnovne kulturne dediščine.

7cc591fa1d67744bf302a6cecf447226
Branko Zunec
Otok ljubezni v Ižakovcih je najbolj priljubljena točka ob Muri.

Med tujimi gosti prevladujejo Avstrijci in Nemci

Vrhunec turistične sezone ob Muri je poleti, po besedah Kamenška pa ta sega tudi v pomlad in jesen, odvisno seveda od vremenskih razmer. »Razmerje med slovenskimi in tujimi gosti je podobno kot na drugih turističnih točkah, kar pa se tiče nastanitev, je slovenskih gostov čez 50 odstotkov. Med tujimi prevladujejo Avstrijci, Nemci, Čehi in Italijani, v zadnjem obdobju se povečuje tudi delež madžarskih gostov,« pojasnjuje predsednik PTZ.Kot pove že besedna zveza turizem ob Muri, je panoga vezana predvsem na okolico reke. Med aktivnostmi na vodi so v ospredju spusti po Muri. »Zanje je dosti zanimanja in dosti realizacije. Ni pa to lokalno, ampak se za spuste odločajo predvsem turisti iz drugih slovenskih pokrajin in iz tujine. Imeli smo že goste od Izraela do Norveške, največ pa je bilo do sedaj Belgijcev in Izraelcev,« pove Simona Cizar iz podjetja Muramar.

8d169aa0576deec22bdd7cba624304ab
Spusti po Muri so čedalje bolj zanimivi tudi za tuje turiste.

Lokalni ponudniki, zavodi in društva svoje storitve tudi oglašujejo, a se ob tem strinjajo, da je največja reklama tista, ki potuje od ust do ust. V gornjeradgonskem zavodu Kultprotur turistom ponujajo Apolonijino pot. Ta je dostopna s kolesom, turističnim vlakom ali avtom. Na poti turisti spoznajo kulturno in naravno dediščino, ogledajo si lahko vinske kleti, preizkusijo kulinariko in razna doživetja. Kot je dejala direktorica Tatjana Kotnik Karba, veliko domačih in tujih turistov išče oddih v naravi, ob Muri radi kolesarijo ali se sprehajajo. »Slovenska in avstrijska Radgona sta mesti, ki ju Mura ločuje in povezuje z mostom prijateljstva, zato si prizadevamo, da bi se še bolj povezali in se turistično dopolnjevali. Povezali smo muzeja Špital in Im altem Zeughaus s skupno vstopnico, organiziramo skupno vodenje po obeh mestih, v naslednjem letu pa načrtujemo skupno razstavo na obeh bregovih reke Mure,« je pojasnila Kotnik Karbova.


V ZTK Beltinci ob Otoku ljubezni upravljajo še brod v Melincih, v sodelovanju z Društvom čolnarjev Dokležovje pa turistična ponudba zajema še čolnarjenje. »Ohranjamo kulturno in tehnično dediščino, kar koli počnemo, pa delamo na sonaraven način,« je dejala Horvatova. Na območju beltinske občine je tako razvita predvsem ponudba, ki temelji na tradicionalnih dejavnostih, kot sta ciglarstvo in büjraštvo. Če potujemo naprej po Muri, je naslednja točka pri Tinekovem brodu na Gornji Bistrici. Po besedah lastnika Jožefa Pozderca se tu največ turistov mudi ob koncih tedna in si privošči krajši oddih. Na točki jim ob kulinariki, zaželene so predvsem ribe, ponujajo tudi prevoz z brodom na prleško stran – na Moto, kjer si lahko ogledajo spomenik padlim borcem narodnoosvobodilnega boja.


Za razvoj turizma ob Muri si prizadevata tudi Zavod za kulturo, turizem in šport (ZKTŠ) z Mestno občino Murska Sobota (MOMS). »V okviru projekta Go in nature bo MOMS urejala območje ob Muri, uredila bo doživljajske točke ob brodu v Krogu, in sicer učilnico na prostem, igrala, območje za piknik, postavljene bodo informacijske table,« je dejala direktorica ZKTŠ Brigita Perhavec. Sicer pa turistom ponujajo še kolesarjenje ali sprehajanje ob reki, v sodelovanju s ponudniki tudi spuste, zanimivi pa so tudi družabni dogodki pri brodu. »Tudi pri nas vedno več turistov išče različne možnosti preživljanja prostega časa v naravi. Ob Muri pa se dobro počutijo tudi domačini, kar potrjuje velik obisk na dogodkih, kot so vlečenje vrvi, Čemažev dan, pohodi, kolesarjenje,« še dodaja Perhavčeva.

Upoštevanje pogojev Nature2000

Kot omenjeno, spada svet ob Muri v posebno varstveno območje Natura 2000, ki se trudi ohranjati biotsko raznovrstnost. Turistična dejavnost in ponudba morata upoštevati določene pogoje. »Mi izvajamo spuste z gumijastimi čolni, ki nimajo izpuhov. Z motornimi čolni se lahko po Muri vozijo le gasilci in reševalci. Če smo varuhi narave, se držimo tudi tega, da v okolju ne puščamo smeti, ampak se držimo našega gesla, da so edino, kar lahko pustimo v naravi, sledi naših stopal v pesku,« je povedala sogovornica iz podjetja Muramar. V 15-metrskem pasu se tako naj ne bi nič gradilo oziroma le pogojno. Upoštevati pa je treba tudi naravne karakteristike Mure, ki je poplavna reka. Množični turizem ob Muri ni primeren, kajti to bi bilo preveč obremenjujoče za naravo. Pozderec je ob tem omenil še prepovedan hrup, sami pa se pri Tinekovem brodu trudijo, da je vse tako kot v naravnem okolju mora biti.

Turizem ob Muri ima še neizko­riščene potenciale. A ne v smislu turizma za množice, temveč v smislu sožitja z naravo.


Zaradi teh razlogov v sami bližini reke ni smiselno graditi novih infrastrukturnih objektov v smislu povečanja nastanitvenih možnosti. Tako recimo trenutno precej aktualen glamping oziroma glamurozno kampiranje ni najbolj smotrna razvojna možnost. Je sicer izvedljiva, a se morajo upoštevati pogoji Nature 2000. »Ne samo zaradi obremenitve okolja, ampak tudi zaradi naravnih danosti. Ob Muri so komarji, če bi se kaj gradilo, bi se morala urediti tudi kanalizacija,« opozarja Cizarjeva. Ravno zato se v podjetju niso odločili za ureditev nastanitvenih zmogljivosti ob Muri, čeprav imajo parcelo, ampak so se raje odločili za šotorišče na Kogu.


Turizem ob Muri še ponuja neizkoriščene potenciale. A ne v smislu turizma, ki bi privabljal množice, temveč v smislu sožitja z naravo. »Po Evropi in tudi po Sloveniji se lepo razvijajo programi fotolova, v obliki doživljanja pristne, neokrnjene narave,« razvojno možnost opisuje Kamenšek. Omenjajo še tematske kolesarske in sprehajalne poti, možnosti pa so tudi v ribolovu. PTZ je ravno minuli teden s 13 občinami in strokovnimi organizacijami podpisal dogovor o oblikovanju obmurskega razvojnega partnerstva. Tako se bo v obdobju dveh let izvedel projekt obmurske kolesarske poti. »Ideja, ki jo je po mojem mnenju še možno realizirati, je tudi večerja na vodi. Turistu bi tako ponudili intimni prostor na brodu, ki se ustavi na polovici Mure, opazoval bi sončni zahod in podobno,« je po vzoru »dinner in the sky« (večerja v zraku) možnost nakazal predsednik PTZ. ZKTŠ Murska Sobota pa bo v sklopu projekta Ironcurtaincycling na območju ob brodu v Krogu postavil kolesarsko počivališče, kar vključuje gradnjo paviljona iz hlodov, postavili bodo vrtno pohištvo in uredili okolico. Obenem bodo dobili tudi 40 koles, ki jih bodo lahko uporabljali tako domačini kot turisti.

58b4b5d66edf1f477a812d272d71a85b
Andrej Petelinsek
Kolesarske poti imajo pri ureditvi še kar nekaj manevskega prostora.


Za večje razvojne možnosti bi se morali ponudniki in zavodi z obeh bregov bolj povezati in sodelovati.


»Gre za obliko turizma, ki je dolgoročna, ni le hit za nekaj let. Obenem pa omogoča vključevanje lokalnega prebivalstva s svojo ponudbo, kar jim lahko prinese neki dodatni zaslužek,« pojasnjuje Horvatova. Dobra plat turizma ob Muri je po besedah Cizarjeve tudi dokaj visoka stopnja ohranjenosti narave, ki ponuja razmeroma dolgo turistično sezono, za turiste privlačne pa so predvsem na tradicijo vezane in na sodoben način prikazane zanimivosti.

cf6c4ae6ff3a0def0c0ba016d3085343
Nataša Gider
Turistom so zanimive tradicionalne obrti in običaji.