vestnik

Virus uničuje tudi pomursko gospodarstvo

Majda Horvat, Timotej Milanov, 26. 3. 2020
Profimedia
Po področjih so v Pomurju najmočnejši podjetniki z dejavnostmi trgovina z vzdrževanjem in popravilom vozil, gradbeništvo in gostinstvo.
Aktualno

Vladna pomoč dobrodošla, toda bremena, ki ostajajo, in negotovost bodo za marsikaterega obrtnika preveliki.

V frizerskem salonu sta dve zaposleni, lastnica in delavka. Doslej sta s svojimi storitvami zaslužili dovolj za dve plači s prispevki ter za tekoče stroške poslovanja. Zdaj ne zaslužita nič. »Če bo to še dolgo trajalo, naju bo pobralo,« je še pred objavo najnovejših vladnih ukrepov za pomoč podjetjem in ljudem povedala obrtnica. Zdaj lahko pričakuje od države zase pomoč v višini 70 odstotkov minimalne plače ter za delavko, ki je na čakanju, po najnovejših informacijah celotno nadomestilo, ki znaša 80 odstotkov njene osnovne plače. Za obe bo država poravnala tudi prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Obrtnici tako ostanejo stroški najema in delovanja salona, ni pa tudi znano, ali bo državno pomoč prejela že za marec. Zato še vedno okleva, ali bi ostala zaposlena le sama, saj prihrankov za plačilo vseh stroškov, ki ji ostajajo, nima.

profimedia-0401721272
Profimedia
Tudi če se sama odreče plači, mora ob stroških, ki jih ima s salonom, čeprav je zaprt, zagotoviti delavki vsaj polovico plače ter za obe za marec plačati prispevke za socialno varnost. Že zdaj ve, da tega ne bo zmogla, saj nima prihrankov.

Napovedi odpuščanja

»V malih in mikro podjetjih vlada skoraj izredno stanje,« je še pred sprejetjem vladnega svežnja pomoči ugotavljal Vlado Mandič, predsednik murskosoboške obrtne zbornice in član upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Razmere že nakazujejo odpuščanje zaposlenih, zapiranje dejavnosti in tudi stečaje. Ob popolni ohromitvi storitvenih dejavnosti krizno stanje stopnjuje še prekinitev oziroma trganje dobavnih verig.
In kaj so mali podjetniki in obrtniki pričakovali od vlade še pred predstavitvijo svežnja ukrepov?
»Pričakujemo, da breme plač delavcev v podjetjih, ki začasno ne smejo poslovati ali so morala prenehati poslovati, ker zaradi virusa nimajo prometa, v celoti preide na državo. Enako naj velja za samozaposlene, da ti torej ob oprostitvi plačila davkov in prispevkov dobijo tudi nadomestilo. Pričakujemo tudi, da bo za ponovni zagon proizvodnje in storitev veljala po koncu karantene še nekaj mesecev delna oprostitev plačila obveznosti, prav tako pozivamo k ustreznemu znižanju najemnine,« je pričakovanja obrtnikov strnil Mandič. Prav tako so predlagali, naj država delno prevzame breme odpravnin za delavce ter delodajalcem omogoči, da v času karantene zaposlenim odredijo dopust.
Zdaj je jasno, da vlada vseh predlogov samostojnih podjetnikov ni vključila v ukrepe. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Branko Meh je v odzivu na vladne ukrepe že ugotavljal, da s tem, ko so poslovalnice zaprte, samostojni podjetniki nimajo sredstev, da bi svojim zaposlenim lahko zagotovili preostali delež osnovne plače. Prav tako obrtniki nimajo virov za plačilo tekočih stroškov.

3ca9308d056787ac1e8ad0a146928aa3
Nataša Juhnov
Vlado Mandič: »V malih in mikro podjetjih vlada skoraj izredno stanje.«

Težko na vseh področjih

Tudi manjši turistični ponudniki v regiji trenutno preživljajo težke čase. Tako je tudi na turistični kmetiji Šalamun v Banovcih, na kateri se ukvarjajo s čebelarstvom, ponujajo pa tudi možnost turističnih nastanitev. Pri njih so bili večinoma nastanjeni obiskovalci bližnjega termalnega kopališča, ki je zaprlo svoja vrata, zato so gosti odpovedali tudi rezervacije pri Šalamunovih. Kmetijo vodi Damjan Šalamun z očetom, imajo pa še dva zaposlena. »Rezervacije prenočitev smo imeli že vse do poletja,« pravi Šalamun. »Težko bomo izplačali plače, če nimamo prihodkov. Prihranki bodo hitro skopneli.« Turistična dejavnost, pravi, ob koncu leta tvori približno polovico vseh prihodkov kmetije. Trenutno jih rešuje prodaja medu, po katerem je kar veliko povpraševanje, a glede na vremenske razmere v zadnjih dneh tudi na tem področju niso optimistični. »Zmrzal je že vzela polovico cvetlične paše, ne vem, kako bo na koncu, lahko da bomo tenko piskali.«

Tudi pred industrijo negotovi časi

V gornjeradgonski družbi Var delajo štancane izdelke za nemško avtomobilsko industrijo. Vodenje podjetja z 90 zaposlenimi je pred kratkim prevzel Radovan Žerjav, ki meni, da so vladni ukrepi korak v pravo smer. »V tem trenutku so dovolj glede na znane okoliščine, upam, da bodo tudi hitro realizirani, kar je najpomembneje. Bomo pa videli, kako se bodo zadeve razvijale v naslednjih tednih. Če bodo takšne razmere dlje časa, bo treba dodati še kakšne ukrepe v segmentu zagotavljanja likvidnosti podjetij.« V tem trenutku proizvodnja v Varu še poteka, vendar dobivajo informacije od poslovnih partnerjev v Avstriji in Nemčiji, da bodo proizvodnjo ustavili. »Delamo vse, kar lahko, da zaščitimo zaposlene in da čim dlje zadržimo proizvodnjo pri življenju, ker je to ključno za ohranitev delovnih mest.« Kot smo že poročali, so proizvodnjo začasno že ustavili v odranskem Carthagu, turniški Planiki in soboški Tovarni kovinske opreme. 

Samostojni podjetnik Andrej Hirberšek, ki v Murski Soboti vodi cvetličarno Taja, meni, da bo po krizi zagotovo veliko podjetnikov ostalo brez posla. “Včeraj sem naredil dva šopka za materinski dan, ki sem ju dostavil, in venec danes. To je skoraj nič, le delček običajnega delovnega dneva,” nam je povedal v sredo. Do predvidenih vladnih ukrepov je skeptičen, predvsem do nadomestila v višini 70 odstotkov minimalne plače. “Vemo, koliko znaša minimalna plača, to ni poleg ostalih stroškov dovolj niti za preživetje družine. Vsa sreča, da nimamo več zaposlenih. Ne vem, kako bodo preživeli tisti, ki imajo najete prodajalne v trgovskih središčih in morajo imeti več zaposlenih zaradi daljšega obratovanja. Nočem biti črnogled, ampak ne bo enostavno, glede na to, da je komaj drugi teden izrednih razmer, ki se napovedujejo celo do konca maja.”

2b9972d80d68290a6e48a47181fa6779
Jože Gabor
Damjan Šalamun (levo): »Težko bomo izplačali plače, če nimamo prihodkov. Prihranki bodo hitro skopneli.«

Še pogrebnih storitev manj

Podjetniki so odlok vlade glede omejevanja dela zaradi zajezitve širjenja koronavirusa jemali zelo resno, ugotavlja Nataša Lorber, sekretarka na Območni obrtno-podjetniški zbornici (OOZ) Gornja Radgona. Svoja vrata so pri njih zaprli vsi frizerski in kozmetični saloni, optiki, slaščičarne in gostinski obrati, razen nekaj manjših dostavljavcev hrane, vulkanizerji. Delno lahko opravljajo delo avtomehaniki, pekarne, aktivnih je še nekaj gradbincev, v zmanjšanem obsegu delajo tudi računovodski servisi in vrtnarije. V zmanjšanem obsegu deluje tudi pogrebna služba, saj so pogrebi le v ožjem družinskem krogu.
Poslovanje je ustavila tudi večina članov OOZ Lendava, ugotavlja tamkajšnja sekretarka Tatjana Koša, po dokončanju začetih gradbenih del bodo dejavnost ustavili tudi gradbinci in teh imajo kar 72. Ker pa svojih vrat niso mogle zapreti trgovine z živili, je tudi lendavska obrtna zbornica za njihove zaposlene ter za gradbene delavce, ki morajo dokončati začeta dela na nekaterih gradbiščih, zagotovila zaščitne maske.
Obrate je zaprlo tudi okrog 190 podjetnikov članov OOZ Murska Sobota, sporoča sekretarka Jožica Gergorec, od tega največ gostincev (72). Sledijo frizerji in kozmetiki, avtoserviserji, cvetličarji in drugi.
Poslovati so že prenehali tudi številni podjetniki, ki so opravljali storitve na terenu pri fizičnih osebah, predvsem gradbinci.

kava
Reuters
Začasno ustavljeno poslovanje obrtnikov in samozaposlenih pomeni velik udarec za skoraj petino vseh zaposlenih v regiji.

Prizadeta skoraj petina vseh zaposlenih 

Začasno ustavljeno poslovanje obrtnikov in samozaposlenih pomeni velik udarec za skoraj petino vseh zaposlenih v regiji.
V Pomurju je po podatkih Agencije RS za javnovpravne evidence in storitve (Ajpes) v letu 2018 poslovalo 3645 podjetnikov, od tega nekaj manj kot tisoč podjetnikov tako imenovanih normirancev, ki so morali zaradi ukrepov vlade prenehati opravljati dejavnost. To pomeni, da so ostali brez prihodkov, s tem pa so ogroženi tako eksistenca nosilcev dejavnosti kot delovna mesta pri njih zaposlenih. V letu 2018 je bilo v regiji pri 2619 samostojnih podjetnikih (toliko jih je predložilo poslovna poročila) zaposlenih 2665 delavcev. Ustvarili so 249 milijonov evrov prihodkov, od tega 230 milijonov evrov na domačem trgu. Ob predpostavki, da bi tudi letos ustvarili vsaj enak prihodek, bi samostojni podjetniki v regiji z vsakim tednom  nedelovanja izgubili okvirno pet milijonov evrov prihodkov.

Največ zaposlenih v gradbeništvu

Po področjih so v Pomurju najmočnejši podjetniki z dejavnostmi trgovina z vzdrževanjem in popravilom vozil, gradbeništvo in gostinstvo. Največ ali petina vseh zaposlenih delavcev je bila v dejavnosti gradbeništva. Stroški dela, ki so breme delodajalca in se nanašajo le na zaposlene pri podjetnikih (ne vključujejo torej nosilcev dejavnosti), so v letu 2018 znašali nekaj manj kot 34 milijonov evrov.

Kot smo že poročali, je vlada pripravila smernice za ukrepe za pomoč gospodarstvu, ki so skupno ovrednoteni na dve milijardi evrov. Več o ukrepih lahko preberete TUKAJ

PGZ: Vladni ukrepi gredo v pravo smer

»Želimo, da ukrepi čim prej zaživijo,« pravi direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah, ker gredo v pravo smer. Pri tem opozarja, da ostaja odprto vprašanje njihove veljavnosti, ali bodo torej ukrepi veljavni s sprejetjem zakona ali pa od 12. marca, ko je bila razglašena epidemija, sami zagovarjajo drugo možnost. Predvideni ukrepi bodo veljali do konca maja, možno pa jih bo tudi podaljšati, če bodo to zahtevale razmere v državi. »Pomembno je, da pokrijemo prispevke in plače ljudi, ki so na čakanju, saj jih bomo nedvomno potrebovali v gospodarstvu, ko bo to spet nemoteno delovalo. Vse smernice vlade so pomembne za gospodarstvo, prav tako odlog plačila za kreditojemalce, ki je bil že predviden z interventnim zakonom. V smernicah je dobro pokrito tudi malo gospodarstvo, da ne bi nepotrebnem zapirali podjetij. To jim bo omogočilo, da premostijo likvidnostne težave v času, ko ne poslujejo.« Prvi odziv gospodarskih družb v regiji na vladne ukrepe je po besedah Graha dober, a vsi čakajo na čistopis zakona, da bodo videli, kako bo z njihovo dejansko izvedbo.