vestnik

Urgenca obnovljena: Kakšna je škoda, kdo je kriv za poplavo

Majda Horvat, 14. 9. 2018
Nataša Juhnov
Junija letos je ob velikem neurju meteorna voda na delu prebila streho urgentnega centra murskosoboške bolnišnice in zalila notranjost. 
Aktualno

Ravna streha urgentnega centra ima zdaj varovalni sistem. Škoda zaradi junijske poplave in nov sistem za odvajanja meteorne vode bolnišnico stala slabih deset tisoč evrov. 

Ravna streha urgentnega centra murskosoboške bolnišnice, ki je v delu ujeta med stene sosednjih objektov, ima zdaj v celoti vgrajen dodatni varovalni sistem za odvajanja meteorne vode. To pomeni, da se bo deževnica ob ekstremno veliki količini, ki se v kratkem času nabere na strehi, odvajala s strehe po dveh sistemih. To naj bi v prihodnje preprečilo zalitje notranjih prostorov urgentnega centra, kar se je zgodilo ob neurju prve dni junija letos.



Takrat je namreč količina vode na strehi bila tako velika, da je njena višina presegla zaščitni obod in začela ob njegovih robovih pronicati v notranjost. Takratna poplava je povzročila za 5.805 evrov škode, s tem, da bi bila ta še veliko večja, če zaposleni ne bi takoj odmikali pred vlago vredno opremo in odstranjevali nakopičeno vodo.

Krivca ni?

O krivcu je težko govoriti, zdaj pravijo v bolnišnici, a dejstvo je, da projekt, ki je sicer bil tudi revidiran, varnostnega sistema odvajanja vode ob ekstremni količini padavin padlih v kratkem času ni predvidel in ga zato gradbeni izvajalec tudi ni naredil. Prav tako sistem odvodnjavanja ni bil načrtovan še za povečano količino meteorne vode, ki se na streho urgentnega centra steka še z dela strehe kirurškega bloka. Ta je zdaj, kolikor se je pač dalo, speljana drugam, je povedal vodja urgentnega centra Daniel Grabar, in ki je tudi dejal, da bodo ti dodatni ukrepi zdaj zadostovali ob ekstremnih vremenskih razmerah in varovali notranjost. Pri iskanju rešitve so se, tako Grabar, odločili za racionalen in učinkovit način rešitev problema.

c234bf1a01132dfc66e16f9bc9548d10
Nataša Juhnov
Daniel Grabar, vodja urgentnega centra, je povedal, da bosta dva sistema za odvajanje meteorne vodo s strehe zdaj dovolj učinkovita tudi ob ekstremnih nalivih.

Varovalni prelivni sistem so zaradi bojazni ponovnih neurij v poletnem času domači izvajalci vgradili kmalu po katastrofalnem neurju, strošek opravljenih del pa je bil 3.646 evrov. Račun je plačala bolnišnica, ki je zaradi nastale škode ob poplavi uveljavljala tudi zavarovalno odškodnino.

urgenca neurje obnova