V Filovskem gaju naletimo na več prizorov, ob katerih se zazdi, da se je čas ustavil pred stoletjem in več. S slamo krite cimprane hiše pripovedujejo zgodbe nekega drugega časa, ki so ga živeli predniki. Ti so pridelovali vino iz samorodnic, ob delu in v prostem času pa se jim je s filovskih hribov razprostiral pogled po Panonski nižini vse do Pohorja.
Skozi naselje vodi pot do Bukovniškega jezera in izvira vode pri kapeli sv. Vida. Filovski gaj ter sosednja hriba Filovski breg in Trnavski breg pa so del deset kilometrov dolge tematske poti, ki vodi od Filovec do Bogojine ter vključuje lončarsko vas v Filovcih in Plečnikovo cerkev v Bogojini. Pot je del pomurske planinske poti. Skozi Filovce pelje tudi sedem kilometrov dolga kolesarska učna pot Slovan.si – po obronkih Panonskega morja.
Za obiskovalce je sprehod med starimi s slamo kritimi kletmi vedno posebno doživetje, pravi Gutman, vendar so pred desetletji, ko so začeli pripravljati različne kulturne, etnološke in vinogradniške aktivnosti, pričakovali, da bo to območje obiskalo več turistov in se bo oblikovalo tudi več zanimive gostinsko-turistične ponudbe.
Biseri arhitekturne dediščine so ohranjeni tudi v Filovcih, kjer je ob hišah v lončarskem naselju ohranjena še Magdina hiša, najdemo pa jih tudi v sosednjih Strehovskih goricah. »Pri našem prizadevanju nam je veliko pomagal Adolf Pen, eden od lastnikov ohranjenih s slamo kritih hiš. V teh hišah je poleti prijetno hladno, pozimi pa so zaradi naravnih materialov dobri izolatorji in ohranjajo toploto. Lastniki imajo sicer stalna bivališča drugod, sem pa prihajajo le ob koncih tedna.« Filovske in Strehovske gorice naj bi bile tudi območje nastanka prekmurskega bograča, le da so ga tukaj kuhali v lončenih posodah in ne na odprtem ognju, kot je običajno na tekmovanjih v kuhanju bograča.
Zato so ustanovili Zavod za ohranjanje panonskega prostora Panon, da bi mlade prevzemnike kmetij in druge lastnike vinogradov spodbujali, da ohranijo vinograde in njihove posebnosti, ter obiskovalcem predstavljali zanimive vinske zgodbe. S sinom Metodom, ki je vinogradnik, načrtujeta tudi galerijo vin z vinoteko in poletne promocijske ter etno kulturne prireditve in predstavitve, pravi Gutman. »Promocijo bomo povezali s potjo sv. Martina Tourskega od Sombotela na Madžarskem do Toursa v Franciji, ki se navezuje na našo pot med Domanjševci, Kobiljem, Bukovniškim jezerom, Dobrovniškimi, Strehovskimi in Filovskimi goricami, Filovci ter Plečnikovo cerkvijo v Bogojini. Trasirali bomo pot in evidentirali naravno ter kulturno dediščino ob njej. Obiskovalcem pa bomo ponujali kakovostna vina. Načrtujemo gledališki dogodek Noč Panona, slikarske razstave, literarne in filmske večere.«
Vitis Vitae – vinska trta življenja
Do kapelice Marije, kraljice družine v Filovskem gaju vodi pot, ob kateri so lončarski izdelki s podobami postaj križevega pota. Ob kapelici so zasadili potomko najstarejše vinske trte, modre kavčine z mariborskega Lenta, pravi Jože Gutman, ki si že vrsto let prizadeva, da bi bila hribovita pokrajina ob Filovcih čim bolj prijetna tako za domačine kakor tudi obiskovalce. »Zasadili smo vinograd Vitis Vitae, v katerem je več kot petdeset različnih sort vinske trte. V prizadevanju, da bi preteklost povezali s prihodnostjo, smo sodelovali z vinogradniškimi društvi in vinogradniki iz Avstrije, Madžarske in Slovenije.«Skozi naselje vodi pot do Bukovniškega jezera in izvira vode pri kapeli sv. Vida. Filovski gaj ter sosednja hriba Filovski breg in Trnavski breg pa so del deset kilometrov dolge tematske poti, ki vodi od Filovec do Bogojine ter vključuje lončarsko vas v Filovcih in Plečnikovo cerkev v Bogojini. Pot je del pomurske planinske poti. Skozi Filovce pelje tudi sedem kilometrov dolga kolesarska učna pot Slovan.si – po obronkih Panonskega morja.
Za obiskovalce je sprehod med starimi s slamo kritimi kletmi vedno posebno doživetje, pravi Gutman, vendar so pred desetletji, ko so začeli pripravljati različne kulturne, etnološke in vinogradniške aktivnosti, pričakovali, da bo to območje obiskalo več turistov in se bo oblikovalo tudi več zanimive gostinsko-turistične ponudbe.
Biseri arhitekturne dediščine so ohranjeni tudi v Filovcih, kjer je ob hišah v lončarskem naselju ohranjena še Magdina hiša, najdemo pa jih tudi v sosednjih Strehovskih goricah. »Pri našem prizadevanju nam je veliko pomagal Adolf Pen, eden od lastnikov ohranjenih s slamo kritih hiš. V teh hišah je poleti prijetno hladno, pozimi pa so zaradi naravnih materialov dobri izolatorji in ohranjajo toploto. Lastniki imajo sicer stalna bivališča drugod, sem pa prihajajo le ob koncih tedna.« Filovske in Strehovske gorice naj bi bile tudi območje nastanka prekmurskega bograča, le da so ga tukaj kuhali v lončenih posodah in ne na odprtem ognju, kot je običajno na tekmovanjih v kuhanju bograča.
Ogrožena vinogradniška tradicija
Pomemben del kulturne dediščine je ohranjanje kulturne krajine, pravi Gutman, k tej pa spadajo tudi vinogradniška okolja, vinogradi, vinogradniška arhitektura in etnologija. »Prekmurska vinogradniška tradicija je ogrožena, saj majhne družinske vinograde drugega za drugim krčijo, ostajajo le vinske kleti. Mali proizvajalci vin z odličnimi ocenami njihove kakovosti zaradi neorganiziranosti in manjših serij vin ta prodajajo daleč pod primerno ceno. Rešitev vidim, kakor tudi mnogi mladi pridelovalci odličnih vin, da se lotimo skupne promocije z blagovno znamko, celostno grafično podobo in skupno spletno stranjo.«Zato so ustanovili Zavod za ohranjanje panonskega prostora Panon, da bi mlade prevzemnike kmetij in druge lastnike vinogradov spodbujali, da ohranijo vinograde in njihove posebnosti, ter obiskovalcem predstavljali zanimive vinske zgodbe. S sinom Metodom, ki je vinogradnik, načrtujeta tudi galerijo vin z vinoteko in poletne promocijske ter etno kulturne prireditve in predstavitve, pravi Gutman. »Promocijo bomo povezali s potjo sv. Martina Tourskega od Sombotela na Madžarskem do Toursa v Franciji, ki se navezuje na našo pot med Domanjševci, Kobiljem, Bukovniškim jezerom, Dobrovniškimi, Strehovskimi in Filovskimi goricami, Filovci ter Plečnikovo cerkvijo v Bogojini. Trasirali bomo pot in evidentirali naravno ter kulturno dediščino ob njej. Obiskovalcem pa bomo ponujali kakovostna vina. Načrtujemo gledališki dogodek Noč Panona, slikarske razstave, literarne in filmske večere.«
