V naselju Goričke iže v Križevcih že stoji ena konopljina hiša, svoja vrata pa bo v prihodnjih mesecih odprla še druga. Gradnja se bo predvidoma začela v drugi polovici septembra, ob ugodnem vremenu pa bo končana spomladi. »Za novogradnjo smo se odločili zaradi velikega povpraševanja gostov po bivanju v konopljini hiši, ki zagotavlja neverjetno ugodno notranjo klimo,« pove Nataša Gerič Pal, direktorica podjetja Evitel, h kateremu spada naselje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lendava bo bogatejša za 76 stanovanj
Stanovanjski sklad Republike Slovenije je uspešno pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo dveh večstanovanjskih objektov v Stanovanjski soseski Kobiljski potok Lendava.
Nova konopljina hiša bo tehnično izboljšana v primerjavi z obstoječo, prav tako bo nekoliko večja, poleg nje bo postavljen manjši zunanji velnes, ki bo gostom zagotavljal dodatno kakovost bivanja ter še več doživetij.
Stene bodo iz konopljinega betona
Hiška, ki bo imela dnevni prostor, kuhinjo, jedilnico in kopalnico s prho v pritličju ter spalnico v nadstropju, bo imela tudi zimski vrt. Tam bo tudi možnost za postavitev dodatnega ležišča oziroma manjšega salona, celotna velikost hiše s teraso pa bo okrog 50 kvadratnih metrov. »Hiška bo imela od štiri do pet ležišč, kar je izjemno, prav tako bo imela svojo savno, masažno kad in velnes, česar prejšnja nima,« razlaga Gerič Palova.
Konopljina »iža« bo temeljila na leseni konstrukciji, na katero bo z notranje strani pritrjen predpripravljen opaž iz ilovnatih plošč, ki bodo del zaključnega sloja. »Na to osnovo se bo z zunanje strani strojno brizgal konopljin beton. Prav tako bo imela nova hiška apneno fasado in slamnato streho, obstoječa ima streho iz trstike,« je pojasnil Primož Zorec iz podjetja Cogreen, ki bo hišo gradilo.
Za gradnjo hiške je podjetje nekaj sredstev pridobilo od Eko Sklada, preostalo bodo prispevali sami. Kot pravita sogovornika, ima konopljina hiša v primerjavi s klasično sodobno gradnjo zelo majhen negativen vpliv na okolje, ekološka gradnja in ekološki turizem pa pomagata pri razvoju kmetijstva in lokalizaciji surovin, pri dvigu kakovosti bivanja v stavbah in pri zmanjšanju količin škodljivih odpadkov za okolje.