Cene hrane v Sloveniji so na mesečni ravni vse višje, v Gospodarski zbornici Slovenije so nedavno navedli, da je bila aprilska rast cen tretja najvišja v zadnjih 22 letih. Najbolj so se po podatkih statističnega urada podražili olje in maščobe, meso, zelenjava ter kruh in izdelki iz žit. To opazimo že, če si gremo po štručko za malico v pekarno, saj je skorajda vsakič treba odšteti nekaj centov več.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Murski Soboti zaznamovali dan boja proti okupatorju
Mestna občina Murska Sobota in Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Murska Sobota sta ob dnevu upora proti okupatorju pripravila slovesnost. Ta je potekala ob spomeniku Štefana Kovača pred Gledališčem Park, v uvodu pa so venec k spomeniku položili predsednica Mestne organizacije združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Murska Sobota Bojka Veren, župan Damjan Anželj in državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan. Slednji je bil tudi slavnostni govornik, v svojem govoru pa je poudaril pomembnost ohranjanja hrabrih dejanj pogumnih pripadnikov številnih generacij naših prednikov, ki so branili slovensko zemljo in slovenstvo. Dogajanje so s kulturnim program popestrili učenci in učenke Osnovne šole II Murska Sobota in upokojenski pevski zbor Stari Kovači. Utrinke s slovesnosti je v objektiv ujel Aleš Cipot.
Že desetletje se poudarja, kako pomembna je samooskrba, kako dobrodošlo je podpirati okoliške kmete z nakupi lokalno pridelane hrane. V pomurskih vaseh, tudi v večjih naseljih, je malodane pri vsaki hiši vrt, na gredah so konec maja že rasle sadike zelenjave in na njih so že bili plodovi. V sadovnjakih so se veje sadnega drevja šibile pod plodovi, dobro letino so si obetali vinogradniki. Pa je ponovno, potem ko smo se izognili pozebi, dokaj zgodaj udarila toča. V nekaj minutah so nekateri Pomurci 25. maja ostali brez pridelka. Pa naj so se še tako trudili biti samooskrbni. V nič je šel denar, ki so ga namenili nakupu semen in sadik, v nič je šel trud, ki so ga vložili v urejanje njiv, vrtov, drugih površin. Še enkrat smo proti naravi ostali nemočni in le s cmokom v grlu opazovali uničene rastline.
Naslednje jutro in prihodnji dnevi so le še bolj razkrivali posledice in nastalo škodo. Pri ljudeh je usahnila volja po tem, da bi površine na novo zasadili, saj ostaja zavedanje, da to neurje ni bilo zadnje v poletju, ki se praktično še ni začelo. Marsikdo bo zato denar, ki bi ga porabil za nakup novih sadik, raje namenil sprotnemu nakupu hrane. Toliko, kolikor pojemo, bomo že plačali, menijo. Kot pozitivno v tej žalostni zgodbi velja omeniti solidarnost. Na družbenih omrežjih so tisti, ki so imeli doma presežek sadik, te ponujali ljudem, ki so v neurju utrpeli škodo. Nekateri tudi stoodstotno, kažejo prve ugotovitve Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
Irena Šinko, na novo potrjena kmetijska ministrica, je v predstavitvi v državnem zboru dejala, da bo treba kmetijstvo v prihodnje prilagoditi podnebnim spremembam, da bi bilo treba pridelovalcem pomagati z namakanjem, protitočnimi mrežami in zavarovanji. Slovenija pa da se bo morala opredeliti do obrambe pred točo. Okrog te je vsako leto ista pesem. Toča vedno nekje udari prej, kot ministrstvo z izvajalcem podpiše pogodbo. Zato je res skrajni čas, da pristojni o tej pereči temi enkrat odločijo in ukrepajo prej kot narava.
Preberite tudi: https://vestnik.si/clanek/aktualno/toca-v-pomurju-samo-nemo-so-lahko-gledali-kako-izgubljajo-vse-970906