vestnik

V razvojno najbolj prodorni občini v vzhodni Sloveniji želijo internet speljati do vsakega objekta. Kakšne načrte še imajo?

Majda Horvat, 12. 4. 2022
Nataša Juhnov
Potrditev razvojnega preskoka, ki ga je s takšnim načrtovanjem in vodenjem dosegla občina, je tudi priznanje zlati kamen za razvojno najbolj prodorno občino leta 2022 v vzhodni Sloveniji.
Aktualno

Turizem prinaša prihodek že desetini občanov. Za kolesarske poti v treh letih skoraj letni proračun

Med bolj zadolženimi slovenskimi občinami je bila nekaj časa tudi Občina Dobrovnik, pove župan Marjan Kardinar, vendar je to imelo svoj namen. Kajti le tako so lahko zagotovili dovolj lastnih sredstev, da so za izvedbo večjih projektov pridobili še nepovratna sredstva na razpisih. Občina lahko iz lastnega proračuna letno nameni za naložbe največ 300 tisoč evrov. »Zato so pomembni dobri projekti, ki jih pripravljajo zaposleni tako v občinski upravi kot v javnih zavodih, ki delujejo v občini,« poudarja župan.

Celovit razvojni preboj 

Potrditev razvojnega preskoka, ki ga je s takšnim načrtovanjem in vodenjem dosegla občina, je tudi priznanje zlati kamen za razvojno najbolj prodorno občino leta 2022 v vzhodni Sloveniji. Kot so ugotovili presojevalci, je ena najmanjših in najrevnejših občin v Sloveniji dosegla po merljivih rezultatih pomemben celovit razvojni preboj. »Dobrovnik je verjetno edina občina v Sloveniji, ki bo v gradnjo kolesarskih stez v treh letih vložila sredstva, skoraj enaka celotnemu letnemu proračunu. Ob tem prirejajo številne dogodke, povezane s kolesarstvom: kot del evropskega tedna mobilnosti so tako leta 2021 organizirali prvi slovenski kolesarski kongres. Glavna usmeritev občine je očitno razvoj trajnostno obarvanega turizma,« so med drugim zapisali v obrazložitvi priznanja.

22dbb5554a6d530ecb6a377b3c2fdba3
Branko Zunec
»Sodobna tehnologija je pomembna tudi za delo od doma, kar je eden od dejavnikov, da se mladi odločajo ostati doma,« pravi Kardinar.

Razvoj gospodarstva in zagon dejavnosti malih podjetnikov, trajnostnega turizma, kmetijstva z možnostjo izkoriščanja geotermalne energije za pridelavo zelenjave, nato urejanje komunalne infrastrukture in vlaganje v javne ustanove so temelji, na katerih občina načrtuje svoj razvoj. S tem pa tudi ustvarja možnosti za dvig življenjskega standarda prebivalcev. »V to je bilo doslej vloženo že veliko sredstev in po vseh letih zdaj že vidimo rezultate, zato bi bilo ob doseženi razvojni prelomnici škoda, če bi to ostalo neizkoriščeno,« poudari župan.

Življenje se vrača

Občina ima 1350 prebivalcev, številni pa prihajajo sem preživljat prosti čas. V občini je veliko počitniških hišic oziroma zaradi vinorodnega okoliša zidanic in zato je v okolici tudi več vodovodnih priključkov kot v strnjenih naseljih. Mikavnost območja kaže tudi živahnejše trgovanje z nepremičninami v zadnjem obdobju. Zaradi naravnega okolja se razvija tudi turistična ponudba, ki že zdaj prinaša glavni in dodatni prihodek več kot desetini občanov. Če bi se to povzpelo na dvajset odstotkov, bi bil velik uspeh, pove župan.

dobrovnikotroci22
Osebni arhiv
Število otrok v občini se ne zmanjšuje, ampak počasi raste, tako da že razmišljajo o odprtju novega oddelka v vrtcu.

S poselitvenega vidika je pomembno še to, da je do vsakega objekta v občini speljan internet. »Sodobna tehnologija je pomembna tudi za delo od doma, kar je eden od dejavnikov, da se mladi odločajo ostati doma,« pravi Kardinar. Število otrok v občini se ne zmanjšuje, ampak počasi raste, tako da že razmišljajo o odprtju novega oddelka v vrtcu, prav tako bi več učilnic potrebovala osnovna šola. V načrtu občine je tudi gradnja novih stanovanj, ob novogradnji stanovanjskih hiš pa mladim ponujajo možnost plačila komunalnega prispevka v več obrokih.

Še vedno v občini živi tudi precej starih ljudi, in čeprav na zadnjem razpisu za podelitev koncesije za domsko varstvo z Domom Kuzma niso bili uspešni, prizadevanj za gradnjo doma za starejše še niso opustili.

Država je ovira

Največja težava, s katero se dobrovniška občina srečuje pri načrtovanju razvoja, je pridobivanje soglasij za temeljni prostorski akt, torej občinski prostorski načrt (OPN). »To, kar počnejo z nami, je noro. Imaš neke dobre načrte, vendar moraš čakati osem ali deset let na dovoljenja, da te mine voljo za njihovo izvedbo,« pove župan Marjan Kardinar.
V majhnih občinah so srečni že, če je kdo pripravljen investirati na podeželju, vendar je tu veliko težje priti do zemljišča za postavitev objekta kot v urbanih središčih. Država tudi nima posluha za projekte za razvoj turizma na podeželju in kmetijstva, čeprav ti veliko obetajo, še podčrta sogovornik, je pa naklonjena projektom v urbanih ali že uveljavljenih turističnih okoljih.