vestnik

V Slovenski turistični organizaciji do konca leta pričakujejo 51-odstotni upad števila turistov

Vestnik, STA, 10. 12. 2020
Nataša Juhnov
Slovenski turizem se pripravlja na dolgoročno okrevanje po pandemiji covida-19.
Aktualno

Slovenski turizem se pripravlja na dolgoročno okrevanje po pandemiji covida-19. Načrt za okrevanje turizma bo segal do konca leta 2023, odpornost pa bo turizem krepil še leta kasneje. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek sicer verjame, da se bo panoga vrnila na pot rekordov.

Letošnji Dnevi slovenskega turizma, osrednji vsakoletni dogodek panoge, so se v spletni obliki osredotočali na odziv na koronsko krizo. Kot je spomnil Počivalšek, je število turistov v Sloveniji v prvih 10 mesecih leta upadlo za 46 odstotkov, število prenočitev pa za 37 odstotkov glede na isto obdobje lani. Pri tujih turistih je bil padec prihodov 72-odstoten, njihovih prenočitev pa je bilo za 69 odstotkov manj. Obseg prihodkov iz naslova izvoza potovanj se je v prvih devetih mesecih letos znižal za 56 odstotkov. Do konca oktobra se je na zavodu za zaposlovanje prijavilo skoraj 6000 oseb iz panoge, veliko jih je na čakanju na delo. Ob negotovosti glede gospodarskih gibanj so številna podjetja odložila investicije, je stanje opisal Počivalšek. "Pričakovana je daljša doba okrevanja, morda celo pet let," je poudaril.

39fd3e3adaab5db725c0614320f368cd
Andrej Petelinsek
Zdravko Počivalšek.

"Turizem bo za ponovni zagon in vzpon potreboval obsežno pomoč države in EU," je prepričan Počivalšek. Z ukrepi v protikoronskih zakonih skuša vlada, kot je podčrtal, ohraniti kar se da veliko podjetij in delovnih mest. V pripravi je sedmi protikoronski zakon, v katerem je minister obljubil dodatno pomoč za gostinstvo in turizem ter industrijo srečanj. Domačo turistično potrošnjo bodo še naprej spodbujali turistični boni, katerih veljavnost je vlada že podaljšala do konca leta 2021.

Pot naprej pa bo začrtal načrt okrevanja turizma, ki obsega obdobje od 2020 do 2023. Deležniki pripravljajo tudi projekte za pridobitev sredstev, ki jih okrevanju turizma namenja EU. "Optimistične napovedi o finančnih instrumentih EU za okrevanje in razvoj po pandemiji nas vsekakor navdajajo z optimizmom," je poudaril Počivalšek. V teku je tudi razprava o odpiranju dejavnosti in gostinsko-turističnih obratov, kar pa bo odvisno od epidemiološke slike, je spomnil. Na čas po pandemiji se bo potrebno dobro pripraviti, je izpostavil Počivalšek. A je hkrati izrazil zaupanje, da se bo slovenski turizem vrnil na pot uspehov in rekordov.

Maja Pak
sta
Maja Pak, direktorica Slovenske turistične agencije

Direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak je predstavila posodobljene napovedi za turizem v letošnjem letu. Na STO so ob poslabšanju epidemioloških razmer ob koncu leta nekoliko manj optimistični kot ob koncu poletja; do konca leta pričakujejo 51-odstotni upad števila turistov, od tega 74-odstotni upad prihodov tujih turistov. Število turističnih prenočitev naj bi se glede na lani znižalo za 42 odstotkov. "To pomeni, da bomo letos izgubili sedem milijonov prenočitev zaradi pandemije," je posvarila. Podobne številke gre pričakovati v prihodnjem letu, pri čemer STO računa na nekaj manj domačih in nekaj več tujih gostov. Kasneje pa naj bi število tujih gostov začelo pomembneje okrevati, s tem pa bi se v turistično panogo vrnila rast.

Kakšno bo okrevanje? 
Načrt za okrevanje turizma je sicer večfazen. Fazi prvega odziva na krizo bo sledila faza okrevanja do približno konca leta 2023. V tej fazi bodo prilagojeni javni razpisi, uvedeni bodo ukrepi za varovanje zdravja gostov in zaposlenih v gostinsko-turističnih obratih. Poudarek bo na domačem in bližnjih tujih trgih, saj bodo turisti v tem obdobju več potovali z avtomobilom. Slediti pa bo morala faza krepitve odpornosti, ki sega do leta 2026. V tem obdobju bo nujno vlaganje v prestrukturiranje in razvoj turistične infrastrukture. Turizem bo moral biti pomemben del nacionalnega načrta okrevanja in odpornosti s poudarkom na trajnosti ter digitalnem razvoju. Pakova je med izzivi prihodnjega obdobja med drugim izpostavila ponovno vzpostavitev letalskih povezav in poslovnega turizma, pa tudi investicijska vlaganja. Ko bo turizem znova stekel, bo konkurenca velika, je spomnila Pakova. A Slovenija ima prednost v tem, da je že več let vlagala v ponudbo, umeščanje in trženje trajnostnega, butičnega turizma v povezavi z naravnimi danostmi. To ji bo lahko v pomoč, saj bodo turisti prihodnosti vse več iskali ravno aktivnosti v naravi, je spomnila direktorica STO.

Predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS) Andrej Prebil pa je pozval k oblikovanju ločenega interventnega zakona za turizem, ki bi vključeval vse segmente te panoge. Podčrtal je kompleksnost in prepletenost turizma, v katerem ima vsak deležnik pomembno vlogo. "Verjamem, da si zaslužimo posebno obravnavo prek posebnega interventnega zakona," je dejal. Nujno potrebno pa je po besedah Prebila tudi dodatno financiranje dela STO, ki predstavlja temelj promocije slovenskega turizma. Za okrevanje bi bilo nujnih vsaj 10 milijonov evrov, je podčrtal in izpostavil pomen ohranitve prepoznavnosti in všečnosti Slovenije ter osveščanja gostov o tem, da je Slovenija zelena, aktivna in še vedno varna dežela.