vestnik

Država dovoljuje širitev kamnoloma v Sotini. To so prednosti in slabosti

Majda Horvat, 12. 11. 2019
Nataša Juhnov
Zaradi izkoriščanje naravnega kamna bodo lahko posekali skoraj štiri hektarje gozda.
Aktualno

Sotinski kamnolom bi lahko samo v treh letih povečali na dobrih osem hektarjev, torej za več kot je njegova zdajšnja površina.

Podjetje Pomgrad se pripravlja na razširitev sotinskega kamnoloma do velikosti 8,3 hektarja. Za tolikšen obseg je bila podjetju Pomgrad - cestno podjetje podeljena rudarska pravica. Vlada je uredbo o tem sprejela septembra lani, koncesijo za izkoriščanje pa podelila do 30. junija 2023, pri čemer se izkoriščanje mineralne surovine lahko izvaja do 30. junija 2022. Kamnolom deluje od leta 1993, ko se je začela prva faza pridobivanja kamna na območju v velikosti 1,8 hektarja, druga faza od leta 2003 je zajemala prvo območje in širitev na skupno površino štiri hektarje, zdajšnja koncesija pa se nanaša na tretjo širitev kamnoloma.


Presoja vplivov na okolje ni potrebna
Na osnovi podeljene rudarske pravice in sklenjene koncesije je podjetje Pomgrad marca letos Agencijo za okolje (Arso) vprašalo, ali je treba za nadaljnje izkoriščanje naravnega kamna predhodno izvesti presojo vplivov na okolje. Agencija je zadnje dni oktobra izdala sklep, da to ni potrebno. Sklep o tem še ni pravnomočen. To je po svoje presenetljivo, če vemo, da je širitev kamnoloma predvidena znotraj krajinskega parka, kjer zaradi varovanja narave veljajo številne omejitve, ki jih morajo upoštevati tako tamkajšnji prebivalci kot morebitni vlagatelji. Prav tako je sotinski kamnolom del Sotinskega brega, najvišjega vrha v Pomurju, ki ima v celoti status naravne vrednote državnega pomena. Na vrhu kamnoloma so se pred kratkim končala prva arheološka izkopavanja, ki so potrdila naselbinske ostaline iz bakrene dobe in ostanke hiš iz bronaste dobe.

sotina, kamnolom, pomgrad
Nataša Juhnov
Zaradi širitve kamnoloma v Sotini na vrhu že odstranjujejo drevje in zemljino. Fotografija Nataša Juhnov


Komu koristi kamnolom?
Rogašovskemu županu Edvardu Mihaliču so načrti o širitvi kamnoloma seveda poznani, vendar gre po njegovem mnenju za odločitev, ob kateri je treba na eno oko zamižati. Resda kamnolom pomeni rano v naravi, vendar imajo od njega koristi tako lokalna skupnost kot občani, je še povedal. Prav zaradi tega so občani glede kamnoloma razdvojeni, je še povedal Mihalič, nekateri širitev podpirajo, drugi ji nasprotujejo. In kakšne so koristi? Mihalič je razložil, da si lahko občani blizu svojega doma kupijo gradbeni material, občina pa je od države že dobila pločnike v naseljih Pertoča, Ropoča in Večeslavci. Poleg tega pa še obljube zdajšnje ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek in prejšnjega Petra Gašperšiča o nadaljnjih obnovah cestne infrastrukture v tem delu Goričkega. Omenjena sta bila lani in letos govornika na proslavah ob občinskem prazniku Občine Rogašovci. Vsa ta vlaganja naj bi prispevala k večji prometni varnosti.


Širitev kamnoloma pomeni več tovornjakov
Kajti tudi ob novi razširitvi kamnoloma bodo kamen lahko od tam odvažali le s tovornjaki. Ob predpostavki, da bo dnevno pridobljena količina materiala 450 kubičnih metrov, bo teh v povprečju kar sedem na uro. Okoljska agencija je te številke navajala v obrazložitvi sklepa glede izvedbe presoje vplivov na okolje. Prav tako navaja, da je v kamnolomu še za 1.166.214 kubičnih metrov materiala, kamnolom pa bi lahko izpolnjeval svoj namen še 16 let. Torej veliko dlje od obdobja zdaj podeljene rudarske pravice in temu obdobju prilegajočih se občinskih prostorskih načrtov. Po starem odloku naj bi izkoriščanje kamnoloma skupaj s sanacijo trajalo do 1. julija 2020, vendar je občinski svet februarja letos sprejel spremembe in dopolnitve, tako da se čas izkoriščanja podaljšuje za tri leta oziroma do 1. julija 2023.

sotina, kamnolom, pomgrad
Nataša Juhnov
Ob predpostavki, da bo dnevno pridobljena količina materiala 450 kubičnih metrov, bo tovornjakov v povprečju kar sedem na uro.


Varuhi krajine nimajo besede
»Javni zavod Krajinski park Goričko nima pristojnosti za sodelovanje pri postopkih pridobivanja dovoljenj za poseg v prostor. To je v pristojnosti Arso in strokovnih služb, Zavoda za varstvo narave, Zavoda za gozdove in drugih,« so nam glede nadaljnjega izkoriščanja sotinskega kamnoloma sporočili iz uprave Krajinskega parka Goričko.
So pa v načrtovano širitev kamnoloma že posegla arheološka izkopavanja, ki jih je od septembra do konca oktobra letos vodil pomurski arheolog  Branko Kerman. Kot je dejal, je bilo arheološko najdišče z laserskim skeniranjem opredeljeno že leta 2014, žal pa so pri preteklem širjenju kamnoloma del tega že uničili. »V okviru arheoloških izkopavanj zdaj raziskujemo v tistem delu najdišča, ki ni bil poškodovan in v smeri katerega se bo kamnolom predvidoma širil,« je še povedal Kerman. Vsa ta odkritja pomenijo zaščito tega območja, vsaka nadaljnja širitev kamnoloma pa bo mogoča le po predhodno izvedeni arheološki raziskavi.
»Arheološke raziskave so potekale v predvidenem pridobivalnem prostoru kamnoloma Sotina in so bile končana oktobra 2019. Na potek pridobitve koncesije niso vplivale. Izkoriščanje mineralne surovine pa po pridobitvi koncesije ne bo vplivalo na opredeljeno arheološko območje zunaj pridobivalnega prostora,« je glede obsega širitve kamnoloma povedal Jožef Kerec, direktor podjetja Pomgrad - GM.

sotina, kamnolom, pomgrad
Nataša Juhnov
Občani blizu svojega doma lahko kupijo gradbeni material, pravi rogašovski župan.