vestnik

Slovensko-madžarska železnica ni ekonomsko upravičena, lahko pa postane nacionalni strateški projekt

T. M., 6. 9. 2020
Nataša Juhnov
Železnice Beltinci-Lendava-Redics v nobenem primeru ne bo pred letom 2030.
Aktualno

Gradnja železnice Beltinci–Lendava–Redics ekonomsko ni upravičena, lahko pa vlada sprejme odločitev, da gre za nacionalni strateški projekt.

Kot je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec junija povedal na srečanju s pomurskimi župani, vlada načrtuje oživitev projekta gradnje železniške proge med Beltinci, Lendavo in Redicsem, projekt naj bi izvajali hkrati z vzpostavitvijo zalednega logističnega terminala Luke Koper v beltinski občini. V obeh primerih gre za stara načrta. O gradnji železnice se je Vrtovec pred kratkim v Budimpešti pogovarjal tudi s predstavniki madžarske vlade. Beltinski župan Marko Virag meni, da bi bil logistični terminal velika dodana vrednost za Pomurje, zato si želijo korektnega sodelovanja z vsemi deležniki, s katerimi bodo ustvarili možnosti za izvedbo projekta. »Projekt je velika priložnost in odgovornost celotne pomurske regije, zato ga moramo že v začetku postaviti na zdrave temelje. V najboljšem primeru bi lahko regija z njim dobila nekaj sto kakovostnih delovnih mest, kar mora biti v interesu vseh,« pove Virag, ki je na zadnji seji beltinskega občinskega sveta svetnikom povedal še, da je občina vpeta v aktivnosti v zvezi z izvajanjem teh načrtov in je pri tem tudi slišana. Kot pravi, trenutno pripravljajo elaborate za industrijsko cono, kjer bodo z Luko Koper in drugimi deležniki skušali realizirati projekt mednarodnega logističnega terminala.

c09254a000a1aacbbb06bf760a474235
Aleš Cipot
Župan Občine Beltinci Marko Virag meni, da gre za projekt regijskega pomena, s katerim bi lahko dobili nekaj sto novih delovnih mest.

Kot rečeno, zgodba o vzpostavitvi terminala ni nova, sega že v leto 2008, Luka Koper pa ima v Lipovcih in Bratoncih v lasti 64,9 hektarja zemljišč, ki se danes uporabljajo predvsem kot kmetijska. Virag je svetnikom povedal še, da ne gre samo za oživljanje neuspešne zgodbe Luke Koper iz preteklosti, temveč je, kot pravi, v sklopu projekta govor še o marsičem, a za zdaj ne pojasnjuje podrobneje, kaj vse zajemajo omenjeni načrti. Dodaja le, da se pogovarjajo tudi z drugimi investitorji, ki želijo imeti prostor v tem logističnem središču. Virag je izrazil še prepričanje, da jim bo projekt uspelo umestiti v prostorske načrte in ga bodo lahko realizirali v nekaj letih, že naslednje leto želijo začeti infrastrukturno urejati zemljišča in začeti prve investicije.

559eff435744f45230caf5c151bd164b
Vestnik.si
V Luki Koper pravijo, da je treba načrte za gradnjo terminala v beltinski občini ponovno ovrednotiti in aktualizirati.

V Luki Koper konkretnih odgovorov na vprašanja glede morebitnega izvajanja te investicije ne dajejo. Pojasnjujejo le, da so leta 2008 zemljišča v beltinski občini kupovali ravno z namenom ureditve logističnega centra. »Do uresničitve projekta ni prišlo predvsem zaradi gospodarske krize, ki je izbruhnila leta 2008 in zaradi katere smo takrat vse razpoložljive resurse osredotočili na osnovno dejavnost, torej pristaniške storitve.« Kot so še zapisali, je treba načrte za gradnjo terminala v beltinski občini ponovno ovrednotiti in aktualizirati, prav tako doreči status zemljišč, ki so, kot rečeno, danes v kmetijski rabi. Zemljišča so formalno v lasti družbe Logis-Nova, ki je v stoodstotni lasti Luke Koper. Gre za projektno podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2008 prav zaradi nakupa zemljišč, na katerih naj bi nastal logistični center, ki so ga takrat načrtovali pod delovnim imenom Panonija. Od leta 2009, ko je bil omenjeni projekt ustavljen, se družba ukvarja samo z oddajanjem kmetijskih zemljišč v najem.

Lipovci, zemljišča
Ines Baler
Logistično središče je predvideno na zemljiščih blizu nekdanjega Lekovega obrata v Lipovcih, v neposredni bližini železniške proge in avtoceste.

Železnice v nobenem primeru ne bo pred letom 2030

Na ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da gradnja omenjene železniške proge v sprejetih dokumentih s področja razvoja prometa v državi ni bila predvidena do leta 2030. Pri tem še poudarjajo, da so Madžari v sodelovanju z Družbo za razvoj infrastrukture in Direkcijo za infrastrukturo konec leta 2018 dokončali študijo izvedljivosti omenjene železniške proge, vključno z nadgradnjo odseka Redics–Zalaegerszeg. »Rezultati te študije kažejo na ekonomsko neupravičenost gradnje omenjene povezave. Treba bi bilo najti realnejše razloge za upravičenost gradnje, morebiti bi jih lahko našli v zmanjšanih okoljskih vplivih v primeru elektrifikacije železniške proge in upoštevanju te proge kot obvoznega tira za relacijo Beltinci–Hodoš zaradi napovedi povečanega prometa.« Kot še pravijo, bi lahko država sprejela tudi odločitev, da gre v primeru gradnje železnice za nacionalni strateški projekt, ki bi ga izvedli ne glede na ekonomsko upravičenost, ta odločitev pa bi bila osnova za nadaljnje aktivnosti, ki v nasprotnem primeru, poudarjajo, ne bodo možne glede na veljavne predpise.

Železnica tudi v vladnem sporazumu z manjšinskima poslancema

Začetek aktivnosti v zvezi z gradnjo železnice Beltinci–Lendava–Redics je zapisan tudi v sporazumu o sodelovanju med vlado in manjšinskima poslancema v državnem zboru. »Seveda tega projekta ni mogoče izvesti v letu in pol, je pa s tem prepoznan kot neke vrste strateški projekt za to območje,« pravi poslanec madžarske narodnosti Ferenc Horvath.

Po dopolnitvi študije s temi predlogi bi se lahko ponovno lotili tudi sprejemanja državnega prostorskega načrta. »Ob upoštevanju predlaganih dopolnitev študije bi se izboljšale možnosti glede sofinanciranja z evropskimi sredstvi. Pri tem je treba še proučiti možnosti pridobitve nepovratnih sredstev Evropske unije. Madžarski strani je v interesu zgraditi železniško progo do Lendave, s čimer bi se priključila na železniško povezavo do Čakovca, Slovenija pa poudarja potrebo po predhodni gradnji proge Beltinci–Lendava in šele nato proge Lendava–Redics,« pojasnjujejo. Potem ko bi bili izpolnjeni vsi ti pogoji, bi bilo treba najprej sprejeti bilateralni dogovor slovenske in madžarske vlade v zvezi s projektom. Nato bo treba traso železnice umestiti v prostor z državnim prostorskim načrtom, kar lahko v Sloveniji traja tudi pet let in več. Skratka, na ministrstvu ocenjujejo, da bi lahko po optimalnem scenariju gradnjo začeli po letu 2030.