Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota se je v času epidemije moralo tudi izseliti iz društvenih prostorov, ki jih je imelo več desetletij v starem objektu kirurgije v Murski Soboti. »29. maja 2020 okrog 13. ure sem se še zadnjič sprehodil po naših prostorih. Bili so popolnoma prazni. Delavca selitvenega servisa sta v kombi nalagala še zadnje kose pohištva, ki smo ga shranili na naši začasni novi lokaciji. Stroji za rušenje so že brneli in delavci so me odganjali. Stiskalo me je v prsih, saj smo enaintrideset let hodili, delovali in ustvarjali v teh prostorih,« se spominja predsednik Vojko Prosen. Društvo sedaj začasno deluje v prostorih tako imenovanega Medgeneracijskega središča za razvoj podjetništva in društvenih dejavnosti, pri čemer se Prosen zahvaljuje mestni občini, da jim je zagotovila nadomestne prostore.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Digitalizirani in idiotizirani
Lastniki in ustvarjalci vsebin se svojega odločilnega prispevka pri poneumljanju prebivalstva ali ne zavedajo ali preprosto dajejo prednost finančnemu izplenu.
Spomladi v nove prostore
»Delo teče naprej, programi se izvajajo, mi pa bomo počakali na novo stavbo. Po zagotovilih investitorja bomo spomladi že lahko v našem novem poslovnem paviljonu,« poudarja Prosen. Na območju podrte stavbe stare kirurgije bosta namreč dva nova ločena objekta, ki se bosta gradila hkrati. Tu, kjer se že gradi garaža, bo poslovna stavba, na ločeni lokaciji, ob meji s škofijskim uradom, pa bo stal njihov društveni paviljon. Prostori bodo nekoliko večji kot prejšnji, imeli bodo od 150 do 160 kvadratnih metrov pokritih površin, poleg tega pa še pokrito teraso, kjer bodo lahko izvajali programe rekreacije in športa. Predsednik pravi, da bosta tam postavljeni še dve kegljišči za vrtno kegljanje. »Vsekakor se veselimo. Ohranili smo nekaj opreme iz prejšnjih prostorov in jo nameravamo uporabiti v novih, skušali pa bomo pridobiti tudi nekaj sredstev za nakup nove opreme. Res je, da so bili prejšnji prostori dotrajani, zamakalo je. Veliko naših članov in drugih ni moglo priti do nas, zbore smo imeli v hotelu Diana, zdaj pa verjamem, da bomo lahko kakšno večjo skupino gostili tudi v novih prostorih,« je optimističen sogovornik, tudi glede tega, da jim bodo financerji še naprej pomagali pri reševanju težav.
Pomagali so si
Prosen meni, da je bilo za njihove člane, imajo jih okrog 200, v minulem obdobju potrebnega kar precej prilagajanja na spremembe. Morali so se naučiti novih veščin, razkuževanja rok, nameščanja mask, upoštevanja distance, našteje in poudari, da je to pri ljudeh, ki potrebujejo osebnega spremljevalca, težje zagotavljati. S tajnico društva sta v času epidemije razlagala članom, kako razumeti posamezne informacije, kako se obnašati. »Ravno v tem obdobju se je pri naših članih pokazalo, da jim je nekaj manjkalo. To je bila povezava s svetom. Slepi in slabovidni namreč bežimo od tehnologije, ker se je bojimo. Ne vsi, predvsem mladi s tem nimajo težav, starejši pa kar nekaj. Telefonski klici še, sporočila, elektronska pošta in internet pa so že zahtevnejše stvari, za katere je treba pridobiti neka znanja,« pove. Društvo sicer razpisuje tečaje informacijske pismenosti, vendar se zanje odločajo samo najbolj hrabri, ki te veščine nujno potrebujejo. Ker so nekateri v teh mesecih spoznali, da jim je to primanjkovalo, bo društvo jeseni na ljutomerskem koncu pripravilo dodaten tečaj. Tisti slepi in slabovidni, ki imajo ob sebi družinske člane ali druge svojce in sosede, so se dobro znašli, drugače je bilo pri tistih, ki živijo sami. Zanje so z asistentom in voznikom društva organizirali nakupe življenjskih potrebščin in druge nujne opravke. Vojko Prosen poudarja, da se vsi učijo živeti, delati in ustvarjati drugače, z drugačnimi pristopi in nekaterimi omejitvami. »Ni lahko, vendar gre.«
Stoletnica organizirane skrbi za slepe in slabovidne
Aktivnosti se sedaj počasi vračajo v ustaljen ritem, jeseni se bo njihova intenzivnost še povečala, kar je za člane zelo dobrodošlo. »Pri izgubi vida se aktivirajo druga čutila. Zato mora biti poudarek na športnih aktivnostih in rekreaciji. Z njo se krepijo čutila, ki so posejana po našem telesu, če smo neaktivni, pa ta ugašajo. Aktivnost pri slepih je bila že prej ena od glavnih nalog, saj z njo krepimo psihofizično kondicijo,« pravi Prosen. V prihodnjih tednih bo še pohod slepih in slabovidnih planincev, pevci že obiskujejo pevske vaje, pripravili bodo tudi tečaj Braillove pisave. Sogovornik pristavi, da se ga udeležujejo tudi mlade videče osebe, ki se želijo naučiti abecede in pisave slepih.
Veseli jih tudi, da so konec julija v Krogu izvedli večdnevni rehabilitacijski seminar na temo orientacije in mobilnosti, ki se ga je udeležilo 30 ljudi, člani društva, njihovi družinski člani in spremljevalci. Spoznali so širši pomen orientacije v vsakdanjih položajih in njeno povezanost z mobilnostjo. Med drugim so udeleženci po Murski Soboti pod strokovnim vodstvom tiplopedagoginje spoznavali, kako slediti talnim taktilnim oznakam in drugim naravnim linijam v okolju ter kako premagovati izzive.
Pomemben mejnik v letošnjem letu je tudi stoletnica organizirane institucionalne skrbi za slepe in slabovidne v Sloveniji. Izvaja se od leta 1920, jeseni pa bodo obletnico na različnih lokacijah zaznamovali z nekaterimi prireditvami.