vestnik

(VIDEO) Pasti pomurskih cest: Kaj se dogaja na goričkem Hockenheimu

Andrej Bedek, 24. 3. 2018
Nataša Juhnov
Kakšna je rešitev za križišče med Sebeborci in Puconci?
Aktualno

Opozarjali vas bomo na pasti pomurskih cest. Z nami bodo sodelovali policisti in prometni strokovnjaki. Najprej analiziramo križišče med Puconci in Sebeborci po cesti proti Vaneči, ki ji policisti zaradi velikih hitrosti pravijo tudi gorički Hockenheim.

Zverižena pločevina iz 12. februarja letos je pričala, kako nevarno je križišče državne ceste Murska Sobota–Hodoš s krajevno cesto Sebeborci–Puconci. Letos je avtomobilska pločevina pokala najmanj dvakrat, vedno pa je bil vzrok za nesrečo izsiljevanje prednosti tistega, ki je peljal po stranski cesti in se je želel vključiti v promet na glavno cesto. Če k podatku, da številni vozniki vsak dan mimo Čarde proti Vaneči in naprej proti Hodošu peljejo prehitro – prometni policisti ta odsek imenujejo po slovitem nemškem dirkališču Hockenheim –, torej prištejemo še nepazljivost voznika, ki vozi iz Sebeborec ali Puconec, je nesreča kmalu tu. Odkar Agencija za varnost prometa (AVP) ureja spletno evidenco ali zemljevid prometnih nesreč po državi, je razvidno, da se letno zgodita vsaj dve nesreči v tem križišču. Je to križišče torej črna točka v prometu v Pomurju?


Zelo težko določajo črne točke
Srečko Šteiner, ki je pri PUMS eden od pristojnih za prometno varnost, pravi, da so »črne točke oziroma lokacije z visoko stopnjo prometnih nesreč opredeljene kot ponavljajoči se kraji z nadpovprečnim številom prometnih nesreč v obdobju treh let na cestnih odsekih v dolžini 300 metrov, in sicer glede na primerljive odseke podobnih cest. Osnova, na katerih se gradi ugotavljanje črnih točk, so statistični podatki o številu prometnih nesreč. Zaradi razpršenosti prometnih nesreč, ki se zgodijo na pomurskih cestah, bi zelo težko določili črne točke, ker nobeno mesto na prometni infrastrukturi ne izpolnjuje zahtevanih kriterijev za črne točke.« Po podatkih iz statističnih beležnic policije in AVP bi bilo križišče državne ceste Murska Sobota–Hodoš s krajevno cesto Sebeborci–Puconci lahko ena od črnih točk na cestah v Pomurju. Tri od štirih nesreč se po podatkih AVP tukaj namreč zgodijo zavoljo izsiljevanja prednosti.

##YOUTUBE-https://www.youtube.com/embed/Rp_mv2eZ_tA##


Izsledki direkcije za infrastrukturo sicer kažejo, da so za večjo varnost v križišču ena od rešitev zvočne zavore na lokalni cesti, ki so že postavljene.


Že počasi zmanjkuje odgovorov
Jože Škrilec, diplomirani inženir prometa in zavarovalniški forenzik, je že nekajkrat analiziral in rekonstruiral prometne nesreče te črne točke v prometu. »Če pogledamo prometno signalizacijo in talne zvočne ovire na priključkih stranskih cest iz smeri naselja Puconci in smeri naselja Sebeborci, bi to vsekakor moralo biti dovolj, da bi voznike, ki se vključujejo v križišče, opozorilo, da se je treba ustaviti in se prepričati, ali to lahko storijo varno in da ne ogrožajo svojih in življenj drugih udeležencev v prometu. Kljub vsem ukrepom pa še vedno prihaja do nesreč. Iz vidika prometne varnosti in varovanja človeških življenj bi bilo nujno sprejeti dodatne ukrepe. Zakon veleva, da se je treba pri znaku stop zaustaviti in se prepričati, ali se lahko varno vključimo na prednostno cesto. Na vprašanje, zakaj ob postavljenih prometnih znakih in talnih označbah vozniki še kar naprej vozijo v križišče brez zaustavljanja, že počasi zmanjkuje odgovorov.«

42676054847200db1aa49540a4014c72
PGD Murska Sobota
Avtomobilska pločevina na tem odseku cesti proti Vaneči poka vsaj dvakrat na leto.

Svoj delež nosijo tudi vozniki
Izsledki direkcije za infrastrukturo sicer kažejo, da so za večjo varnost v križišču ena od rešitev zvočne zavore na lokalni cesti, ki so že postavljene. Zavore so naprava za umirjanje prometa, ki zvočno in s tresenjem opozarja voznika, da prihaja v območje omejene hitrosti. Pri tej rešitvi na direkciji vztrajajo: »Zavedati se moramo, da varnosti ni mogoče zagotavljati le s tehničnimi rešitvami, saj morajo svoj delež prispevati tudi vozniki.« V moravskotopliški in puconski lokalni skupnosti si kljub temu prizadevajo za krožišče kot edini ukrep za večjo varnost. »Če gledamo samo iz prometne varnosti, je sicer krožišče vsekakor edina učinkovita rešitev, ki pa zaradi obsega prometa na stranskih cestah v primerjavi z obsegom prometa na prednostni regionalni cesti, ni ekonomično,« o tem meni diplomirani inženir prometa Škrilec.

8226c2f851c16095dc981cfacbb6e4c6
PGD Murska Sobota
Zadnja nesreča se je končala le z zveriženo pločevino.

Se ta račun izide?
Prometni policijski inšpektor Šteiner je za konec analize križišča med Puconci in Sebeborci postregel še z zanimivim razmišljanjem: »Pogosto se nam kam mudi. Čas, ki ga porabimo drugje, zato vse pogosteje poskušamo nadomestiti s hitrejšo vožnjo. Pa se ta račun res izide? Povprečen voznik, ki se pelje na delo, prevozi vsako jutro pet kilometrov dolgo pot. Pri hitrosti 50 kilometrov na uro jo opravi v približno šestih minutah, pri hitrosti 70 kilometrov na uro pa v dobrih štirih minutah. Kot vidimo, prihrani le manj kot dve minuti. Medtem pa njegova 40 odstotkov višja hitrost pomeni 80 odstotkov večjo verjetnost prometne nesreče in 160 odstotkov večjo verjetnost, da se bo nesreča končala s smrtnim izidom. Bolj slab izkupiček, mar ne?«

##YOUTUBE-https://www.youtube.com/embed/0A6dL74uEcw##