Žiga Valetič je pisatelj, scenarist, publicist, prevajalec in grafični oblikovalec iz Ljubljane, ki je znan po številnih izdanih mladinskih delih, romanih, poeziji, esejistiki in prevodih. Več kot leto dni je pisal prvo knjigo, v kateri je popisan slovenski pop-rock iz osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Mladinci Mure izgubili derbi za naslov prvaka v Ljudskem vrtu
Na najpomembnejši tekmi sezone 1. slovenske mladinske nogometne lige je vodilni Maribor zasluženo premagal Muro s 3 : 0 in si s tem tri kroge pred koncem praktično zagotovil naslov prvaka. Mura ostaja druga.
Kot nam zaupa med pogovorom, mu je osebno bila najbolj všeč soboška rock skupina Zasilni izhod, o kateri lahko na spletu zasledimo le podatek, da so leta 1984 izdali album z naslovom Nužni izlaz, pesmi s tega albuma pa lahko najdemo na kanalu Youtube.
##YOUTUBE-https://www.youtube.com/embed/nCbEJnsAJIQ##
V knjigi najdemo tudi znano skupino Magnet, ki je sicer nastala leta 1973, prvo kaseto Bodi srečna Julija pa so izdali leta 1988 in zanjo prejeli srebrno priznanje Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. V skupini je sicer skozi leta prišlo do več menjav članov. Po turneji po Avstraliji z Nedo Ukraden je sledila še druga kaseta, Oženil se bom, ki je prejela zlato priznanje ZKP RTV Slovenije. Skupaj so posneli 6 albumov, ob 40-letnici delovanja pa so izdali še album Uspešnice. Skupina je prenehala delovati leta 2002.
##YOUTUBE-https://www.youtube.com/embed/b3IXifxO6C8##
Izpostavi tudi Vlada Kreslina, ki je svojo kariero začel sicer že v zgodnjih 70. kot bobnar v skupini Apollo, kot pevec pa je nastopal s skupinami Špirit group, Zodiac, Izvir, Horizont, Sanje in Avantura. Leta 1983 se je pridružil skupini Martin Krpan, ki je, kakor pove Valetič, znana prav zaradi njega. Do takrat, do 70. let, je bil v Sloveniji le alternativni rock, oni pa so postali t.i. prvi sredinski rockovski bend. V knjigi je popisan tudi prehod Kreslina v kantavtorstvo − šele v poznih 80. oziroma zgodnjih 90. je namreč začel sam pisati pesmi. Kreslin pa je povzročil tudi pravi preporod slovenske etno glasbe, ko je začel sodelovati z Beltinško bando. Rehabilitiral je prekmursko narečje in tovrstno glasbo približal mlajšim generacijam.
##YOUTUBE-https://www.youtube.com/embed/SJIOczXHJwM##
»Glasba bila edini kulturni medij, ki je prodrl skozi sleherno družbeno oviro«
80ta: desetletje mladih je prvi popis vseh žanrov takratne dobe v eni zgodbi – vse od panka, domoljubnega rocka, domačijskega popa, heavy metala, industriala, etna in eurodisca. Kot pove avtor, ne gre za kakšen leksikon, ampak pripoved, zato je delo tudi podnaslovil Zgodba slovenskega pop-rocka v času, ko je popularna glasba krojila podobo in usodo sveta. V 300 strani dolgem popisu se zvrstijo imena 170 izvajalcev in 300 naslovov kaset in plošč. Kot zanimivost lahko navedemo, da v knjigi ni imenskega kazala izvajalcev, saj je avtor želel, da bralec knjigo prebere v celoti in ne le posamezen odstavek o določenem bendu. Ob knjigi je pri Založbi kakovostnih programov Radiotelevizije Slovenija izšel še istoimenski digitalni album.Knjigo je pisal leto in pol, vmes imel pol leta premora, ker je »dobil občutek, da je zagrizel v prevelik zalogaj«, potem pa na začetku lanske zime projekt le izpeljal do konca. In kje je sploh našel vse potrebne podatke? »Predvsem v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK), kjer sem fotografiral članke iz revij, večinoma iz Stopa in Glasbene mladine, imam tudi vse knjige o glasbi zadnjih 15 let, ki so dostopne v Sloveniji, gledal pa sem tudi številne dokumentarne filme, ki pa so posvečeni pretežno alternativi,« tako Valetič.
V delu vpelje tudi nov pojem, domačijski šlager, kamor šteje ustvarjalce, kot so Marjan Smode, Don Juan in Zlatko Dobrič. Nastalo je v samozaložbi, iz zamišljenih 100 strani pa je kmalu dobilo obseg 300 strani. Povod k pisanju je bil dokumentarni film o Simoni Weiss, iz tega pa se je nato razvila večja ideja, da bi popisal celotna osemdeseta. To je bil čas, ko so mladi prvič s slušalkami hodili po cesti, to so bila leta "mladih, optimizma in prelomnih glasbenih trenutkov, ko je popularna glasba napovedala politične spremembe". Zgodba je nastala iz oboževanja in pravzaprav teoretske nuje, saj knjig o slovenskem pop-rocku tako rekoč ni. »To je bil poseben čas izginjanja avtoritet, ko so se mladi, nekateri stari le 15 let, s svojimi bendi začeli pojavljati v medijih, kar se ni zgodilo nikoli pred ali po tem,« pove Valetič.
