Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Digitalizirani in idiotizirani
Lastniki in ustvarjalci vsebin se svojega odločilnega prispevka pri poneumljanju prebivalstva ali ne zavedajo ali preprosto dajejo prednost finančnemu izplenu.
So se pa ob jubileju spomnili pomembnih zgodovinskih dogodkov, ki so takrat povezali evangeličanske vernike, ter pomena in vloge cerkve danes. Božjo službo je vodil tukajšnji duhovnik in škof Leon Novak, uvodni nagovor pa je imel inšpektor Robi Celec.
V teh časih se še bolj kot kdaj koli kaže pomembnost povezanosti naše skupnosti, vere in zaupanja, da z božjo pomočjo premagamo vsako preizkušnjo, je uvodoma povedal Celec. Spomnil je na 18. september leta 1910, ko so posvetili novo evangeličansko cerkev, ki je zrasla na mestu starega župnišča. Takrat se je na posvetitvi zbrala velika množica ljudi, pravijo, da jih je bilo okoli 2500, med njimi evangeličanski duhovniki in funkcionarji, predstavniki posvetne oblasti in intelektualci, predstavniki katoliške cerkve in judovske skupnosti z rabinom ter drugi. Kar je pokazalo tudi na sobivanje in dobre odnose med različnimi cerkvami.
Po tolerančnem patentu 1781 so prekmurski evangeličani ponovno začeli razmišljati o ustanovitvi cerkvenih občin. Prva je bila ustanovljena v Puconcih dve leti pozneje, tej pa so nadaljnjih sto let pripadali verniki iz Murske Sobote in okoliških vasi. Prva molilnica v Murski Soboti je bila zgrajena 1890. Kasneje, ko je število evangeličanskih vernikov raslo, so se začela pojavljati želje po samostojni cerkveni občini, do osamosvojitve pa je prišlo 1. januarja 1900. Gradnja nove cerkve v neogotskem stilu po načrtu Ernesta Gereya pa se je začela 1909 s položitvijo temeljnega kamna. Takratni duhovnik je bil Štefan Kovač, inšpektor pa Ivan Vratarič.
