Enako stališče ima tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), kjer menijo, da bi moral biti posameznik tisti, ki prevzema odgovornost in stroške testiranja, če se brez utemeljenih zdravstvenih razlogov ne odloči za cepljenje. Gospodarstvo je namreč načeloma za to, da se zaposleni odločijo za cepljene.
Samotestiranje ali hitri testi
Kot rečeno, je vlada z odlokom določila, da morajo vsi zaposleni, ki ne izpolnjujejo pogoja PCT, vsak teden opraviti hitri antigenski test za samotestiranje (HAG), za izvedbo tega pa mora poskrbeti delodajalec. To pomeni, da kupi teste, katerih cena je okoli tri evre za enega, zagotovi prostor za izvajanje samotestiranja, odgovorno osebo, ki bo spremljala delavca pri samotestiranju in ki bo delavcu tudi izročila evidenčni list. Na njem bodo navedeni ime zaposlenega, datum samotestiranja, izvid in podpis delavca.
Samotestiranje pri delodajalcih je z vladnim odlokom opredeljeno kot presejalni test, zato se rezultat tega testa upošteva samo za prisotnost delavca na delovnem mestu za čas sedmih dni in ne zagotavlja izpolnjevanja pogoja PCT v drugih okoljih. »Ob dokaj jasnih pravilih glede samotestiranja delavcev, ki prihajajo na delovno mesto, pa so ta nejasna za delavce, ki delajo od doma,« pove Grah.
Po novem velja tudi, da zaposleni za opravljanje dela izpolnjujejo pogoj PCT, če se presejalno testirajo s testom HAG, ki se izvaja enkrat tedensko v enakih presledkih na lokacijah hitrega testiranja. Odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela, določijo čas in kraj testiranja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Ob 80. obletnici množičnih deportacij položili vence tudi v Murski Soboti
Letos mineva 80 let od množičnih deportacij prekmurskih Judov v taborišča smrti, ki so se začele 26. aprila 1944.
V primeru neizpolnjevanja pogoja PCT delodajalec uporabi ukrepe v skladu s predpisom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, in predpisom, ki ureja delovna ali uslužbenska razmerja, ter kolektivnimi pogodbami dejavnosti.
Disciplinski postopek
Ključno pri izvajanju samotestiranja je tudi vprašanje, kaj čaka delavca, ki se ne bo hotel samotestirati. Odlok predvideva, da delodajalec ukrepa v skladu s predpisom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, in predpisom, ki ureja delovna ali uslužbenska razmerja, ter v skladu s kolektivnimi pogodbami dejavnosti. To v bistvu pomeni, da mora delodajalec sprožiti zoper zaposlenega disciplinski postopek.
Kaj pravijo podjetniki?
Branko Fijok, Elektromaterial Lendava
Branko Fijok je povedal, da so se na izvajanje samotestiranja zaposlenih pripravljali takoj po objavi odloka. »Vsekakor je to za nas dodatno breme zaradi izgubljenega časa in finančnega stroška,« pove. V ta namen so morali zagotoviti tudi ustrezni prostor, saj ga v podjetju za takšne potrebe nimajo. Ker samotestiranje temelji na zaupanju, torej na tem, kar delavci sami povedo glede izpolnjevanja pogoja PCT, bi se po mnenju Fijoka lahko samotestirali že pred prihodom na delo. V primeru pozitivnega izvida testa bi se tako lahko izognili prihodu v prostore podjetja. »To bi bilo zame resnično preventivno delovanje,« še pove Fijok.
Kolikšen bo strošek samotestiranja zaposlenih, še ne morejo povedati, saj ne vedo, koliko zaposlenih se bo sploh samotestiralo.
Jernej Zupančič, Cleangrad Ljutomer
»Vsak odlok vlade, ki začne veljati čez noč, nam povzroča težave,« je povedal direktor Cleangrada Jernej Zupančič. Takoj po izdaji odloka so začeli iskati dobavitelja testov, ki bi jih zagotovil pravočasno. Samotestiranje bodo izvajali v prostorih podjetja ter med delovnim časom, torej ga bodo vključili v delovni proces. Ukrep vlade jim torej nalaga tako finančne obveznosti kot povzroča težave pri organizaciji proizvodnje.
»Odločitev vlade, da vse stroške in organizacijo samotestiranja prevali na podjetja, nas zopet postavlja v neenakovreden položaj, tako do naših konkurentov v tujini kot zaposlenih v javni upravi,« še pove Zupančič.
Sabina Sobočan, direktorica družbe Varis
Izvajanje samotestiranja zaposlenih je dodaten organizacijski zalogaj, dodatno angažiranje delovne sile, sodelavcev, ki se s tem ukvarjajo, pove direktorica Varisa Sabina Sobočan. Na vrat na nos je bilo treba nabaviti ustrezne teste, se poučiti o postopku testiranja, pripraviti in opremiti ustrezne prostore za izvajanje samotestiranja, v njih zagotoviti neko mero zasebnosti, pripraviti spremljajočo dokumentacijo (evidenčne liste, izjave vseh delavcev, plakate o prepovedi vstopa brez PCT). Prej je bilo treba preučiti zakonodajo glede varstva osebnih podatkov in ustrezno poučiti sodelavce glede zahtev GDPR (splošne uredbe EU o varstvu osebnih podatkov). Pripraviti je bilo treba obvestila za delavce, organizirati varnostno službo in sodelavce, ki bodo v postopku sodelovali, itd. »Kot zanimivost naj povem, da je v našem podjetju precepljenost 70-odstotna,« podčrta Sobočanova.
Vlada bi morala ustrezno promovirati cepljenje, da je cepivo dostopno in cepljenje brezplačno, ne pa da to breme in odgovornost prevali na delodajalce, poudarja direktorica Varisa. Tovrstni ukrepi vlade imajo zgolj ta namen, da odgovornost, ki jo ima sama, prevali na delodajalca, ki naj bi imel več vpliva na svoje zaposlene in jih prepričal za cepljenje. Najmanj, kar bi vlada delodajalcem morala zagotoviti, je povrnitev stroška ali pa določiti, da je izpolnjevanje pogoja PCT v domeni posameznika. Ob svobodnem odločanju je treba za svoja dejanja nositi tudi posledice teh dejanj, torej prevzeti tudi stroške testiranja.