vestnik

Vlada predstavila nove ukrepe za digitalizacijo

STA, 17. 3. 2022
Shutterstock
Računalnik
Aktualno

Ukrepi za digitalizacijo, ki jih je vlada potrdila lani, se uspešno uresničujejo. Rezultati so že vidni, Slovenija se je prvič povzpela nad povprečje po evropskem indeksu digitalizacije. A ker so cilji še bolj ambiciozni, je strateški svet za digitalizacijo pripravil novih 25 ukrepov, je po seji vlade povedal minister Mark Boris Andrijanič.

V prvi paket za digitalizacijo je strateški svet za digitalizacijo vključil 40 ukrepov, pri katerih je posebno pozornost posvetil digitalni vključenosti, ustvarjanju prijaznejšega okolja za IT podjetja in strokovnjake ter krepitvi kibernetske varnosti. Doslej je uresničenih 13 ukrepov, do konca mandata jih bo še osem, je povedal minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo Andrijanič.

Med uresničenimi ukrepi je naštel informativni izračun družinskih prejemkov, virtualno okence upravnih enot, prvo skupno e-javno naročilo na področju zdravja ter mobilno aplikacijo e-zdravje. Do konca mandata je napovedal uvedbo e-identitete državljanov, davčni trajnik, možnost videoidentifikacije za odprtje bančnih in kripto računov ter še nekatere ukrepe. V naslednjih mesecih naj bi vzpostavili tudi mednarodni inštitut za uporabno umetno inteligenco ter v Silicijevi dolini odprli razvojno-gospodarsko predstavništvo.

"Da je naša smer prava, kaže najnovejša uvrstitev Slovenije na evropski lestvici digitaliziranosti gospodarstva in družbe, po kateri smo se prvič prebili nad povprečje," je dejal Andrijanič. A cilj je, da se Slovenija do konca tega desetletja prebije med pet najbolj digitaliziranih držav v Evropi, zato je strateški svet pripravil novih 25 ukrepov.

Med novimi predlaganimi ukrepi je vodja delovne skupine za javno upravo in digitalno družbo Gregor Macedoni izpostavil namero, da se do leta 2026 vsem gospodinjstvom omogoči dostop do širokopasovnega interneta visokih hitrosti. "Ustrezna infrastruktura na področju digitalne preobrazbe je eden od temeljnih predpogojev, da lahko govorimo o vsem ostalem," je dejal. Predlagajo tudi pokritost velike večine prebivalstva in ključnih prometnicz omrežjem 5G pri vseh operaterjih.

Med predlogi e-volitve in e-referendumi

Referendume in volitve naj bi po novem izvajali elektronsko, trgovci in ponudniki storitev bi morali potrošnikom obvezno nuditi možnost brezgotovinskega plačila. "Na ta način bomo pomembno izboljšali uporabniško izkušnjo ter tudi spodbudili razvoj novih digitalnih rešitev," je dejal vodja delovne skupine za gospodarstvo in podjetniško okolje Mark Pleško.

Vrsta rešitev se nanaša tudi na izboljšanje uporabniške izkušnje pri e-storitvah javne uprave tako za prebivalce kot podjetja. Med drugim naj bi digitalizirali postopek pridobivanja vozniškega izpita.

Na področju sodstva predlagajo spletne prenose sodnih obravnav ter spletno objavo sodb, na področju izobraževanja pa integrirano digitalno učno okolje s sodobno podanimi učnimi vsebinami. "V prvem paketu smo predlagali digitalizacijo učnega procesa, zdaj pa dodajamo sodobno podane digitalne učne vsebine, da bo uporabniška izkušnja tako učiteljev in profesorjev kot učencev boljša," je povedala vodja delovne skupine za izobraževanje Ajša Vodnik.

Ukrepe na področju zdravstva je predstavil vodja delovne skupine za zdravstvo Igor Zorko. Med drugim je napovedal e-zdravstveni karton pacienta ter digitalizacijo predpisovanja in spremljanja učinkov zdravil. "Na ta način bi lahko zmanjšali obseg predpisovanja zdravil in povečali učinek zdravljenja," je dejal. Predlagajo tudi spremljanje in digitalizacijo zdravstvene oskrbe na podlagi učinkov.

Tveganje kibernetskih vdorov

Digitalizacija države povečuje tveganje kibernetskih vdorov, pri čemer so najbolj ogroženi organi in podjetja, ki upravljajo jedrno infrastrukturo, še posebej na energetskem in telekomunikacijskem področju. Zato naj bi po Pleškovih besedah v Sloveniji vzpostavili nacionalni varnostno-operativni center, ki bo osrednja točka za učinkovito obvladovanje kibernetskih groženj.

Delovna skupina nove tehnologije po besedah njenega vodje Marka Grobelnika predlaga spodbujanje ponovne uporabe odprtih podatkov javnega sektorja, uvedbo digitalne identitete, ki bo temeljila na tehnologiji blockchain, ter sistem spodbud za izboljšanje aplikacij, ki bi podpirale ranljive skupine.

Novi predlogi segajo tudi na področje diplomacije, in sicer naj se kibernetska varnost uvrsti med prednostne naloge slovenske zunanje politike. "S tem ukrepom bi si zagotovili aktivno vlogo pri nastajanju mednarodnih pravnih in drugih aktov ter vlaganja v razvoj zmogljivosti na tem področju v državah posebnega interesa," je povedala vodja delovne skupine za digitalno diplomacijo Barbara Domicelj.

Uporaba zelene tehnologije?

Svet za digitalizacijo predlaga tudi vzpostavitev več informacijskih portalov, med njimi za povezovanje slovenske znanosti, za upravljanje ključnega zdravstvenega kadra, za trajnostno poročanje podjetij ter za upravljanje ponudbe in povpraševanja na področju industrijskih ostankov in odpadkov. "Zakaj ne bi nečesa, kar je za nekoga odpadek, drugi porabil kot surovino," je o zadnjem portalu dejal vodja delovne skupine za zelene tehnologije Gregor Benčina.

Vzpostavili naj bi tudi portal za plačilo avtorskih pravic, zlasti na področju glasbe. "Zavezanci zdaj avtorske pravice plačujejo na različne načine, z enotno platformo pa jim bo omogočeno enotna registracija in nato enkratno letno plačevanje na enem mestu," je povedal Pleško.