Lani so se povezali slovenski vlagatelji v vrednostne papirje, med katerimi so tudi Pomurci, da bi skupaj tožili nemško družbo Heidelberger Vermögensverwaltung (HDV) in predstavnika te družbe v Sloveniji Bojana Pravico. Ustanovili so Zavod za iskanje pravice opeharjenih vlagateljev (IPOV). V stik s Pravico so prišli v letih od 2007 do 2010, ko je ta v Sloveniji sodeloval pri organizaciji različnih dogodkov, na katerih so predstavljali možnosti vlaganja v vrednostne papirje. Po besedah odvetnika Boruta Škerlja, ki zastopa domnevno opeharjene vlagatelje, je Pravica organiziral tudi skupino tako imenovanih priporočiteljev, ki so iskali in nagovarjali potencialne investitorje. Kot je že lani pojasnjeval Škerlj, je Pravica v tovrstnih primerih po pooblastilu vlagatelja odprl depozitni račun pri eni od tujih bank, nato pa je sredstva s teh računov vlagal v vrednostne papirje. Tovrstne transakcije naj bi izvajal v imenu vlagatelja. Oškodovanci mu očitajo, da je bil pri tem dogovorjen za provizijo pri vlagateljih in tudi pri kapitalskih družbah, pri katerih je kupoval vrednostne papirje. »Te provizije so lahko bile tudi 100-odstotne. Torej vlagatelju na koncu ni ostalo nič. Kot je ugotovilo tudi nemško sodišče v sodbi, gre za konflikt interesov,« je takrat povedal Škerlj. Pravica naj bi vlagateljem ponujal tudi tako imenovani zaščitni paket, s katerim naj bi jim jamčil, da bo njihov vložek v celoti ohranjen. Kot je še povedal Škerlj, je šlo pri tem za nakup delnic slamnatih družb Genesis, Uranio in MAC Capital, ki so bile registrirane, v resnici pa brez kapitala.
Pravica očitke zavrača
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Digitalizirani in idiotizirani
Lastniki in ustvarjalci vsebin se svojega odločilnega prispevka pri poneumljanju prebivalstva ali ne zavedajo ali preprosto dajejo prednost finančnemu izplenu.
Pravica je že lani, ko so vlagatelji napovedali tožbo, njihove trditve zavrnil in jih označil za izmišljene. Kot pravi, je pravnomočna sodba nemškega sodišča ravno nasprotno pokazala, da družbi HDV in njemu kot njenemu zastopniku v Sloveniji ni možno ničesar očitati. Do enakega sklepa naj bi po njegovih besedah v drugem podobnem primeru prišla tudi slovenska sodišča na več stopnjah. Pravi, da ni bil pooblaščen za izvajanje očitanih transakcij, saj ni bil pogodbeni partner strank, temveč je bila to družba HDV. »Ključen pri celotni zgodbi je Pravica, ki nas je prepričal, da vložimo v delnice družb, ki se ukvarjajo s plemenitimi kovinami, govorilo se je tudi o rudnikih zlata in tako naprej. Prav tako nam je obljubil, da tisti, ki vložijo več kot 100 tisoč evrov, dobijo zaščitni paket, s katerim bi zaščitili svoj vložek v primeru padca vrednosti delnic,« nam je pred letom dni povedal vlagatelj iz Ljubljane, ki se ni želel izpostaviti, je pa povedal, da je bil Pravica pri nagovarjanju ljudi zelo prepričljiv, saj so nekateri vložili vse svoje prihranke. »Res je, da so vlagatelji utrpeli izgube zaradi padca svetovnih borznih tečajev pri surovinskih delnicah, ki jih je HDV po pogodbi kupoval za stranke v njihovem imenu in za njihov račun, na njihovo tveganje, s katerim pa so bili seznanjeni pred sklenitvijo pogodbe … Prav tako je zanimivo, da se vedno oglašajo stranke, ki so utrpele izgubo pri investiciji, kar je za trg povsem normalno, nikoli pa tiste, ki so pri istih investicijah požele ogromne dobičke,« je na očitke odgovoril Pravica, ki prav tako zavrača navedbe o 100-odstotnih provizijah. Kot je še povedal, ni nikoli sam iskal strank, ki bi investirale v surovinske delnice, temveč so te prišle k njemu po priporočilu drugih premoženjskih in finančnih svetovalcev.
Pravica meni, da so vlagatelji vedeli, v kaj se spuščajo
Vlagatelji naj bi takrat dobili pogodbe v nemščini, ko pa so zahtevali slovenski prevod, ta ni ustrezal nemškemu izvirniku. Pravica tudi to zanika, pravi, da so bile vse spremembe vsebine pogodb prevedene in da se nobena stranka ni nikoli pisno pritožila, da ne razume vsebine pogodbe.
Ko so vlagatelji postali sumničavi in želeli uveljaviti zaščitni paket, so se v nemški družbi začeli izmikati, sprva so govorili, da jim bodo denar izplačali v obrokih, a ga niso nikoli dobili. Ko so prek Pravice izsilili sestanek s predstavniki družbe HDV, jim je predstavnik družbe razlagal o globalni krizi, odgovora na vprašanje o uveljavitvi zaščitnega paketa pa niso dobili. Pravica pravi, da je strankam samo orisal, kaj je vloga nakupa tovrstnega dodatnega paketa delnic, in da ni dajal nobenih drugih obljub. Potrdil je, da je bilo nekaj težav pri izplačilih, a da so bile stranke vedno o vsem obveščene in da je upravitelj v okviru zaščitnih paketov vedno kupoval visoko špekulativne delnice v soglasju s stranko. Na očitke o kupovanju delnic slamnatih podjetij je Pravica zapisal: »Na področju surovinskih nahajališč vedno govorimo o treh različnih fazah. Prva faza so podjetja, ki šele iščejo surovine. V tej fazi propade 97 odstotkov vseh družb, ker ne najdejo nobenih surovin ali ne pridobijo za raziskave dovolj kapitala od investitorjev. V drugi, tako imenovani eksploratacijski fazi, družbe že imajo nahajališča surovin, vendar je treba ta nahajališča dodatno raziskati …« Proizvodnja tvori komaj tretjo fazo. Kot pravi Pravica, je vsaka stranka HDV lahko pridobila informacije, da upravitelj pri surovinskih delnicah kupuje izključno delnice podjetij iz druge faze, kar je pomenilo za stranko veliko večje tveganje. »Nesporno pa je, da je s tem konceptom družba HDV tudi za slovenske stranke ustvarila in realizirala zelo dobre dobičke vse do svetovne krize v letih 2007 in 2008,« še pove Pravica.
Pojavili so se novi domnevni oškodovanci
Škerlj v tej zadevi zastopa 53 domnevno oškodovanih vlagateljev, od tega 52 v okviru kolektivne tožbe in enega v individualni tožbi. Tožbo so že vložili, na vprašanje, v kateri fazi je trenutno zadeva, Škerlj odgovarja, da jih je sodišče pozvalo k utemeljitvi, zakaj je kolektivna tožba boljša od individualnih, utemeljitev pripravljajo. Pred vložitvijo tožbe so pregledali 114 različnih zadev vlagateljev, sodišču pa so v dokazne namene predlagali vpogled v listine in dokaze omenjenih 53 vlagateljev. Pri tem naj bi bilo 52 vlagateljev, ki so vključeni v tožbo, skupno oškodovanih za 6,8 milijona evrov brez obresti, provizij in stroškov. Poleg tega se je oglasilo še 48 vlagateljev, ki so bili v istem obdobju oškodovani na enak način, a se doslej tožbi niso priključili, v tožbi pa se sklicujejo na skupno kar 163 oškodovanih vlagateljev. Skupno naj bi bili oškodovani za 16,5 milijona evrov brez obresti. Lansko leto so ob vložitvi tožbe v odvetniški družbi, ki zastopa vlagatelje, vedeli za okoli 90 tovrstnih primerov, so pa že takrat predvidevali, da je domnevno opeharjenih vlagateljev več kot sto.