Tridesetega januarja je bila obletnica nastanka pomorske enote Slovenske vojske (SV). Na ta dan leta 1993 se je v Portorožu namreč prvič predstavila enota vojaške mornarice. Ponos slovenske mornarice, danes 430. mornariškega diviziona SV, je 27 let kasneje vojaška ladja Triglav. Na večnamenskem plovilu s 37-člansko posadko domovini služi tudi Alen Serec iz Murske Sobote, poročnik korvete. Enaintridesetletni častnik je poveljnik mornariško-tehničnega oddelka na Triglavu. Prevedeno iz vojaškega žargona, Serec je poveljnik strojnice. Je mornariški častnik, ki skrbi, da Triglav pluje kot dobro naoljen stroj. Ob tem prav tako opravlja vse ostale naloge, tudi stražo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Noč knjige z Vladimirjem P. Štefanecem v soboški knjižnici
Predstavljen je bil njegov najnovejši roman.
Poročnik korvete je bil leta 1993 star štiri leta. Že takrat je bil zaljubljen v vodo, kajti s starši je že kot kratkohlačnik večkrat na leto dopustoval na morju, povrh vsega je imel oče tudi čoln. Ta ljubezen je z leti postajala vse močnejša, pravzaprav nezlomljiva. Pri 14. letih se je Serec že začel potapljati pod okriljem Potapljaškega društva Murska Sobota, katerega član je še danes. Pri osemnajstih je naredil tudi izpit za vožnjo motornega čolna. »Vedno sem bil rad v naravi, se ukvarjal s športnimi aktivnostmi, preprosto nisem nikoli mogel biti na miru. Biti ob, na in v vodi pa je bilo zame in je še vedno nekaj najlepšega,« prizna. Da bo nekoč vojak in mornar, je tako sklenil že zelo zgodaj; nekaj časa je celo razmišljal o šolanju na znameniti ameriški vojaški akademiji West Point.
Poveljnik mora biti predvsem človek
Po maturi na murskosoboški gimnaziji in diplomi na fakulteti za družbene vede je Alen Serec, čeprav je imel pogoje, da se začne takoj šolati v Šoli za častnike SV, ubral težjo pot. Najprej je v Vipavi opravil osnovno urjenje za vojaka, nato je eno leto služboval v pehotnem polku v Vojašnici Murska Sobota. Vmes je z odliko in visokimi ocenami prestal preizkus in bil sprejet na šolanje za častnika. Ker se je ponudila priložnost, je škornje vojaka zamenjal za mornarske čevlje. Uresničila se mu je otroška želja, že četrto leto je v SV. Poveljuje oddelku, v katerem sta le dva mornarja mlajša od Serca, eden od njih pa je od njega starejši kar 15 let. Poveljnik mora v prvi vrsti biti človek in mora znati prisluhniti podrejenim, ob tem pravi sobesednik, ki še odločno doda, da se zaveda, da bi moral biti bolj strog častnik.
Že kmalu, ko je na novo izšolani poročnik korvete nastopil dolžnost na ladji, je tudi doživel ognjeni krst. Le po nekaj dneh po službovanju na plovilu je prejel ukaz, da vodi iskanje pogrešanega človeka v morju. Čeprav je šlo za vajo, je bilo vse zelo resnično. Opravil je z odliko. »Namen vaj in usposabljanj je, da vse postopke izurimo do potankosti. Naša naloga je pomoč pri iskanju pogrešanih plovil in ljudi, v tujini pa sodelujemo v misijah, kot so preprečevanje ilegalnih migracij in nezakonitih plovb.« Opravil je tudi tisti drugi krst – neformalni sprejem med morske volkove na Triglavu. Ko je opravljal stražo, je moral med plovbo po nemirnem morju štiri ure nepremično gledati v zemljevid na mizi. Tako je posadka novopečenega mornarja poskušala pripraviti do tega, da bi mu postalo slabo. Ni mu bilo, niti nima težav z morsko boleznijo. Na začetku je bil deležen opazk, kaj tako mlad in iz Pomurja počne na morju in na vojaški ladji, a je dvomljivcem s svojim znanjem hitro zaprl usta.
Kariera morda v diplomaciji
Življenje na ladji je specifično, pove poročnik korvete. Če pride do kratkega stika med posadko, se na 49,5 metra dolgem Triglavu težko umakneš v osamljen kot, da bi v miru premlel dogodke ali pomiril vročo kri. Čeprav je v posadki lahko 37 različnih karakterjev, pri nalogah, ki običajno na odprtem morju trajajo deset dni, vsi dihajo kot eno. Tudi zanje velja nogometno pravilo, da je zvezda moštva – moštvo samo. Tudi zato so slovenski mornarji in vojaki v tujini zelo cenjeni. Obvladajo namreč širok spekter znanj, kar je Serec izkusil na urjenjih, ki se jih je udeležil na Hrvaškem in v Črni gori. »Na naslednjem urjenju, na katerega bom poslan, pričakujem, da se srečamo s kolegi iz tujine, s katerimi sem že bil na usposabljanju. Tako najlažje preveriš, na kateri stopnji si. Ti tečaji v tujini so namreč izjemno naporni, tako fizično kot psihično, zato pa so kot nalašč za pridobivanje novih znanj.«
Ko je z mornarskimi tovariši v privezu, pa poročnik korvete izkoristi priložnost za obisk pristaniškega mesta. Takrat si prav po filmsko obleče belo slavnostno uniformo mornariškega častnika, zato so obiski kopnega lahko zelo prijetna izkušnja.
Na vprašanje, kje se Serec vidi na morskem horizontu, odgovori, da deset, petnajst let zagotovo še na ladji Triglav. Z novim in dodatnim znanjem vojaškega potapljača. Želi si še, da z izkušnjami iz služenja domovini postane še bolj izurjen častnik in izoblikovan človek. Ker pa je diplomant mednarodnih odnosov, bi se lahko preizkusil v diplomaciji, še razmišlja, kot vojaški ataše, in to v eni od držav, ki ima seveda morje. Njegove otroške sanje so imeti svoj čoln, kjer bi preživljal prosti čas. Želi si odkrmariti v sončni zahod, raziskati modro globino, odpočiti misli, nabrati energijo. Po vrnitvi na kopno pa spet življenje zajeti z veliko žlico. In vedno širiti vrednote, kot so lojalnost, tovarištvo in pripadnost. Tudi dati življenje za domovino, če bo treba.
Mirno morje, poročnik korvete.