Komunalna podjetja so zaradi svoje dejavnosti tesno povezane z lokalnimi skupnostmi, v katerih delujejo, ker pa gre največkrat za javna podjetja v občinski lasti, so pomembna tudi z vidika lokalne politike in sodelovanja v številnih infrastrukturnih projektih, v katerih se preteka nemalo denarja.
“Župani so velikokrat tarča gneva občanov, ki niso zadovoljni s komunalnimi storitvami, velikokrat pa tudi v zvezi s tem prejmejo pohvale, ki bi jih moral nekdo drug,” pravi župan Gornje Radgone Stanislav Rojko. Boris Jagodič iz ljubljanskega Inštituta za javne službe, ki je v zvezi s to problematiko organiziral razpravo na letošnjem sejmu Megra, pravi, da je medobčinsko sodelovanje v tovrstnih primerih večkrat sklenjeno na podlagi pogodb, ki pa ne vključujejo vseh podrobnosti, zaradi česar kasneje lahko pride do sporov med občinami. “Takšne stvari je potrebno prej doreči, ne pa kasneje ugotavljati, kaj vse je določena investicija potegnila za sabo. Kot še pove, mora biti prva naloga takih sporazumov minimiziranje vpliva politike na strokovna vprašanja in zmanjšanje tveganja za spore med občinami.
Nekaj hude krvi v tem pogledu je bilo pred kratkim tudi v zvezi s sistemom C pomurskega vodovoda, v okviru katerega zagotavljajo oskrbo z vodo 37 tisoč Pomurcem. Tomi Zrinski iz Javnega podjetja Prlekija pojasnjuje, da je v takšnih projektih že v izhodišču različno stanje v občinah, ki imajo tudi različne potrebe. Med sabo se razlikujejo tako po tehnični opremljenosti kot tudi po stanju, v katerem se nahaja obstoječa infrastrutktura. Pri skupnih projektih občine izgubijo nekaj suverenosti, pravi. Nadalje delež, ki ga občine imajo v skupni infrastrukturi, po besedah Zrinskega ni sorazmeren z uporabo skupne infrastrukture po posameznih občinah. Vse našteto predstavlja potencial za prihodnje spore. Posamezna občina namreč kasneje ne more kar izstopiti iz skupnega sistema, temveč se s tem, kot pravi Zrinski, morajo strinjati vse občine soustanoviteljice, zato je po njegovih besedah pomembno, da se že pred vstopom v projekt občine med sabo dogovorijo o vseh obveznostih, ki jih bodo kasneje imele v zvezi s projektom. Zrinski še opozarja, da nepovratna projektna sredstva prinašajo tudi številne obveznosti in lahko v primeru nepravilnosti na koncu izpadejo samo kot zelo drag kredit.
Zanimivi so tudi primeri iz drugih slovenskih občin. Takšen je recimo primer partnerstva za Dravsko kolesarsko pot, v okviru katere je bilo potrebno poenotiti 18 občin. “Najprej smo identificirali potrebe vseh občin, ki sodelujejo v projektu,” pravi župan Miklavža na Dravskem polju Leo Kremžar. “Kot prvo smo se skupaj dogovorili za traso poti skozi vse občine in se danes o tem več ne pogovarjamo. Sledila je izdelava skupnega dokumenta indentifikacije investicijskega projekta …,” pojasnjuje Uroš Rozman iz RRA Koroška.
Občani zelo občutljivi na kakovost storitev
Kot rečeno, je pri komunalnih podjetjih ena najpomembnejših stvari zadovoljstvo uporabnikov s storitvami. Pozitivne izkušnje s tem imajo v Komunali Brežice, ki je nastala v letu 2012 na temeljih prejšnjega komunalnega podjetja. To je imelo po besedah Jadranke Novoselc 56 zaposlenih, med katerimi je bilo veliko težav z alkoholizmom, ugled podjetja v javnosti pa je bil nizek. Danes ima družba 88 zaposlenih, prihodki so se povečali za 130 odstotkov, večina uporabnikov pa jim je v anketi prisodila odlično oceno. Kako jim je to uspelo? “Ključno je delo z zaposlenimi,” pravi Novoselčeva, ki pojasnjuje, da z zaposlenimi v družbi delajo na podlagi lastne kadrovske strategije in tako sistematično gradijo kadrovsko strukturo podjetja. “Napredek se vidi pri zavzetosti zaposlenih in posledično pri rezultatih dela na terenu.Delo komunalnih podjetij je možno narediti bolj prijazno za uporabnike tudi z rešitvami, ki jih omogoča digitalizacija, pojasnjuje Dejan Kašnik iz javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec. Poleg spletne predstavitve njihovih storitev so v podjetju razvili tudi vrsto uporabnih aplikacij. Med temi je na primer aplikacija eStoritve, ki uporabniku med drugim omogoča pregled lastne porabe vode, plina ali stanja števcev.
S podobnimi rešitvami se ukvarjajo tudi v podjetju Bood iz Kopra, kjer pojasnjujejo, da večina težav občanov s komunalnimi podjetji izvira iz nepredvidenih dogodkov, za katere potem ljudje največkrat krivijo župane in odgovorne v lokalnih komunalnih podjetjih, čeprav zanje niso krivi. Tako so v družbi razvili mobilno aplikacijo, s katero lahko občani na terenu poslikajo in pošljejo nesrečen primer razsutih smeti ali polomljene javne razsvetljave, aplikacija pa sama informacijo usmeri do odgovorne osebe. Tako se občanom ni potrebno ukvarjati z iskanjem odgovornih in vprašanjem, ali bodo njihovo pritožbo upoštevali, pristojni pa se lahko kar najhitreje lotijo reševanja nastale situacije.
