Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju bo zavezancem omogočil, da bodo lahko davčne obračune akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti in davčne obračune davka od dohodkov pravnih oseb za lani oddali dva meseca pozneje, to je do 31. maja. Na konec maja se prestavlja tudi rok za oddajo letnih poročil za leto 2019 Ajpesu.
Posledično se bo skrajni rok za sestavo informativnih izračunov dohodnine za leto 2019 zamaknil za mesec dni - na najpozneje 30. junija, je povedala Kristina Šteblaj s finančnega ministrstva. "Vlada predlaga nekaj ukrepov, da se podjetnikom in podjetjem v teh težkih časih olajša poslovanje," je dejala.
Odbor je ob tem sprejel dopolnilo, da se bodo lahko ti roki še podaljšali, če epidemije do 15. maja še ne bo konec.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Analiza cen kmetijskih pridelkov je pokazala visoke marže pri dveh skupinah izdelkih
Podatke 165 zavezancev so zbirali pet mesecev. Pretežen del prodanih živil slovenskega porekla.
Predlog zakona tudi določa, da bodo lahko zavezanci zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije koronavirusa zaprosili za dovoljenje za odlog oz. za obročno plačilo davkov. To je sicer možno že zdaj, vendar bodo pogoji za uveljavitev te možnosti po novem blažji in bolj enostavni.
Člani odbora so te rešitve pozdravili kot dobrodošle, pri čemer so poslanci koalicije napovedali še dodatne ukrepe, s katerimi namerava vlada podjetjem pomagati pri odpravljanju posledic epidemije novega koronavirusa. "V pripravi je še vrsta drugih ukrepov, ki bodo pomagali pri zajezitvi katastrofe, ki smo ji priča," je dejal Marko Pogačnik (SDS).
Precej pomislekov pa so imeli nekateri člani odbora do določb predloga zakona, ki segajo na področje državnega proračuna. Po predlogu bo lahko vlada v času epidemije začasno zadržala izvrševanje posameznih proračunskih izdatkov ter si vzela neomejena pooblastila za prerazporejanje denarja znotraj proračuna. "S tem se zagotavlja nujne zakonske podlage, da se v okviru državnega poračuna zagotovi zadosten obseg sredstev za lajšanje posledic epidemije," je pojasnila Šteblajeva.
Kot je zagotovila, se s tem v ničemer ne prekoračuje pooblastil, ki jih ima vlada v skladu z veljavno zakonodajo, kljub temu pa je Luka Mesec (Levica) nasprotoval, da si bo vlada vzela polna pooblastila za razpolaganje z javnimi financami. "To pomeni, da proračuna ni več, država lahko jemlje denar, kjer hoče, brez nadzora državnega zbora," je dejal.
V Levici se bojijo, da bi vlada ob možnosti neoviranega prerazporejanja denarja znotraj proračuna lahko posegla tudi v pokojnine ali socialne transferje. "Če želi vlada prebroditi to krizo na normalen način, naj izda državne obveznice, in to čim prej, dokler so obrestne mere še nizke," je dejal Mesec.
Predloga Levice, naj se omenjeni člen črta, odbor ni podprl. Je pa sklenil vladi naložiti, da mora v treh mesecih po koncu epidemije o opravljenih prerazporeditvah znotraj proračuna poročati državnemu zboru, redno mesečno pa komisiji DZ za nadzor javnih financ. Ta obveza je po opozorilu pravnice DZ nejasna in jo bodo na plenarni seji verjetno še preoblikovali.
Člani odbora so za sprejem na plenarni seji pripravili tudi predlog zakona o interventnem ukrepu odloga plačil obveznosti kreditojemalcev, s katerim se bo prizadetim zaradi epidemije virusa omogočilo odlog plačila posojil za leto dni. "Zaradi težav z likvidnostjo ne bodo mogli pravočasno odplačevati obveznosti do bank," je pojasnil Peter Ješovnik s finančnega ministrstva.
Za odlog plačila posojila bodo lahko po predlogu svojo banko zaprosili podjetja, samostojni podjetniki, kmetje, društva, zadruge in ustanove, pa tudi samozaposleni in fizične osebe. Tistim, ki jim je bilo z državno odredbo onemogočeno poslovanje, kot so gostilne in restavracije, bodo morale banke prošnjo obvezno odobriti.
Zakon bo veljal tudi za kredite, ki bodo še sklenjeni v času epidemije. Ob tem so člani odbora sprejeli tudi dopolnilo, da se kreditojemalcem zaradi zamika odplačila kredita bonitetna ocena ne bo poslabšala.
Oba zakona bodo poslanci še danes potrjevali na nujni seji. Na dnevnem redu imajo še nekatere druge ukrepe, med drugim namerava država priskočiti na pomoč delodajalcem, ki bodo delavce zaradi motene dobave ali izpada naročil napotili na čakanje na delo doma.