Na delo zagovornika načela enakosti v letu 2020 je pomembno vplivala epidemija covida-19, zaradi stisk prebivalcev pa je opravil več svetovanj in prejel tudi občutno več predlogov za oceno diskriminatornosti predpisov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Enosmerna za Auschwitz
Težava je, ko oblast na istem vlaku nekaterim nameni vozovnico za prvi in drugim za drugi razred.
Kot je na današnji seji spomnil Lobnik, so lani izvedli obširno javnomnenjsko raziskavo o percepciji in izkušnjah državljanov z diskriminacijo. Za dve tretjini vprašanih diskriminacija predstavlja pomembno družbeno vprašanja, petina pa jih je že doživela katero od oblik diskriminacije. Po Lobnikovih besedah gre torej za pomembno problematiko, s katero se je treba sistematično ukvarjati.
Iz raziskave je še razvidno, da se v primeru diskriminacije veliko ljudi ne izpostavi in uporabi pravnih možnosti, ki so jim na voljo. Menijo namreč, da se bo njihova situacija še poslabšala oziroma se ne bo nič spremenilo. Zato pri zagovorniku ljudi spodbujajo k uporabi pravnih sredstev v primeru diskriminacije.
Zaradi posebnih razmer zaradi covida-19 so lani pri zagovorniku izvedli tudi raziskavo o položaju stanovalcev domov za starejše. Kot je dejal Lobnik, so ugotovili več zaskrbljujočih dejstev, ki so odsevala realnost slovenske družbe v letu 2020.
Lobnik je kot zelo pomembno pozdravil odločitev upravnega sodišča, ki je zagovorniku pritrdilo v odločbi o ugotovljeni diskriminatornosti obračunavanja poslovne uspešnosti oz. božičnice glede na prisotnost delavca na delovnem mestu.
Zagotovili sredstva za specializacijo 30 kliničnih psihologov
Med družbenimi področji, na katerih se diskriminacija zgodi najpogosteje, sta sicer področji zaposlovanja in dela ter invalidnosti. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Marije Ribič jim to predstavlja pomemben pokazatelj področij, pri katerih morajo biti pri pripravi ukrepov še posebej pozorni. Opozorila je še, da so bili lani spričo epidemioloških razmer prisiljeni tudi v sprejemanje težkih odločitev.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar pa je povedal, v katerih primerih so na ministrstvu sledili opozorilom zagovornika, med drugim pri pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi. Prav tako so pripravili novelo zakona o duševnem zdravju, ki bo temeljila na uresničevanju dveh odločb ustavnega sodišča in bo v nekaj tednih v javni razpravi. Na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov pa so med drugim zagotovili dodatne bolnišnične kapacitete za akutne primere ter zagotovili sredstva za specializacijo 30 kliničnih psihologov.
Zagovornik je lani priporočila posredoval tudi ministrstvu za okolje in prostor, večinoma so se nanašala na stanovanjsko problematiko. Kot je pojasnil Matija Polajnar z ministrstva, je bila letos sprejeta novela stanovanjskega zakona, ki je določena priporočila zagovornika upoštevala. Novela vsebuje tudi nekatere instrumente, ki bodo v nekaj letih pripomogla k večji dostopnosti javnih najemnih stanovanj, je še dejal.
Med poslanci je svoje stališče predstavila le predsednica komisije Nataša Sukič (Levica), ki je opozorila, da se zagovornik ni opredelil do problematike bolniških nadomestil samozaposlenim. Pri zagovorniku so namreč ocenili, da ne gre za osebno okoliščino, ki bi bila v njihovi pristojnosti za ugotavljanje diskriminacije. Ta argument je po mnenju Sukičeve zavajajoč, saj je znano, da je bolniški stalež za samozaposlene težko dostopen in ga redko koristijo, saj si ga ne morejo privoščiti. V Levici, kot je dejala, ves čas opozarjajo na to sistemsko anomalijo, pri čemer upanje polagajo v zagovornika načela enakosti in varuha človekovih pravic.
Lobnik je potrdil, da so takšen primer obravnavali, a so ugotovili, da osebna okoliščina brezposelnosti oziroma samozaposlenosti ni definirana v protidiskiminacijski zakonodaji, saj gre za okoliščino, ki je stvar izbire. A to ne pomeni, da je sedanja ureditev primerna, saj samozaposleni v bistveno manjši meri koristijo bolniški stalež kot zaposleni, je še opozoril Lobnik.