Zaposleni prebivalci Pomurja so v sklopu projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc 2016 do 2019 imeli priložnost vključevanja v vseživljenjsko učenje in brezplačno pridobivane ali izboljševanje kompetenc, ki jih potrebujejo zaradi potreb na trgu dela, večje zaposljivosti, mobilnosti ter osebnega razvoja in delovanja v sodobni družbi.
Prednostno je projekt, ki sta ga sofinancirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropski socialni sklad in se je izvajal v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi: 10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost; prednostne naložbe: 10. 1. Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpopolnjevanje znanj, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih možnosti učenja, vključno prek poklicnega usmerjanja in validiranja pridobljenih kompetenc; specifičnega cilja: 10. 1. 1. Izboljšanje kompetenc manj vključenih v vseživljenjsko učenje, nagovarjal tiste zaposlene, ki so starejši od 45 let, imajo končano manj kot štiriletno srednjo šolo in so manj usposobljeni.
Izhajajoč iz priporočil Evropske komisije, Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, Resolucije o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2020 in drugih dokumentov je to ciljna skupina, ki najbolj potrebuje nova ali izboljšana znanja in veščine, ne le na področju informacijsko tehnološke pismenosti ampak tudi na drugih področjih.
Čeprav je v Sloveniji delež vključenih v vseživljenjsko učenje višji od evropskega povprečja, vključenost s starostjo in izobraženostjo upada. Tako pri nas kot v EU je delež učečih se skoraj dvakrat večji v skupini mlajših (od 25 do 34 let) kot starejših (od 55 do 64 let), največ je tistih s terciarno izobrazbo, najmanj pa ljudi z osnovno šolo.
Največja ovira za vključevanje v izobraževanje (kar je pokazala tudi naša anketa o učinkih izobraževanja) je prepričanje posameznikov, da izobraževanja in usposabljanja ne potrebujejo, da nimajo časa zaradi družine, da programi niso usklajeni z delovnim urnikom, da nimajo denarja ali pa da ne najdejo programov z ustreznimi vsebinami. Naši neformalni programi, ki smo jih izvajali v okviru projekta so pomagali preseči te najpogostejše ovire, saj so bili brezplačni, vsebinsko pestri, prilagojeni pričakovanjem določene skupine ali delodajalca ter izvedbeno usklajeni s termini ki ustrezajo udeležencem ali delodajalcem, pri katerih so se programi izvajali.
Na začetku izvajanja projekta je bilo motiviranje in animiranje udeležencev za vključevanje v izobraževanje kar težavna naloga, ki pa smo jo s pomočjo ustrezne promocije in sodelovanja s svetovalci iz svetovalnih središč in s kadrovskimi službami uspešno opravili. Izgradili smo zaupanje do tovrstnih izobraževalnih možnosti ter projekt zaključili z dobrimi rezultati.
K dobrim rezultatom je vplivala tudi dobra izbira partnerjev, ki so delovali v skupnem konzorciju in geografsko z izobraževalnimi programi pokrili velik del regije. V konzorciju so poleg vodilne Ljudske univerze Murska Sobota, delovale še druge pomurske organizacije s področja izobraževanja odraslih: Ljudska univerza Lendava, Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer in Lokalna razvojna agencija za Pomurje.
V programe so se vključevali posamezniki, ki so se samoiniciativno odločili za pridobivanje novih kompetenc na posameznem področju, veliko programov pa smo izvajali tudi v sodelovanju s pomurskimi podjetji, obrtno podjetniškimi zbornicami, zavodi in društvi.
V obdobju manj kot treh let smo partnerji skupno izvedli 228 izobraževalnih programov. Največ - kar 86 - je bilo programov za izboljševanje IKT pismenosti. Ti programi so udeležencem omogočali pridobivanje tako osnovnih računalniških znanj, kot tudi specifičnih znanj potrebnih za učinkovito opravljanje dela in sledenje novostim, ki jih ponuja sodobna tehnologija (za vsakdanje življenje, učenje, upravljanje financ ipd.). Skupno so računalniški programi predstavljali nekaj več kot 40 % vseh izvedenih programov.
Zelo dobro so bili obiskani tudi programi splošnega neformalnega izobraževanja za pridobivanje jezikovnih znanj. Največ udeležencev je obiskovalo izobraževalne programe za učenje angleščine in nemščine, izvedli pa smo tudi nekaj programov za učenje madžarščine, italijanščine, francoščine in ruščine. Zaposleni, ki so prišli k nam iz drugih držav, so izkoristili programe za učenje slovenskega jezika in pridobivanje temeljnih kompetenc aktivnega državljanstva (programa Slovenščina kot drugi ali tuji jezik in Začetna integracija priseljencev).
V podjetjih so se zaposleni poleg računalništva in jezikov največkrat učili komunikacije v programu Komunikacija med sodelavci in s strankami. Kar nekaj podjetij se je odločilo in vključilo naš program Zdrav življenjski slog – zdrav in srečen delavec v svoje programe promocije zdravja na delovnem mestu.
Izmed splošnih neformalnih programov smo izvajali še program Vzpodbujanje podjetnosti in samoiniciativnosti, program Finančna pismenost in osebni proračun in program Energetsko učinkoviti in zeleni.
Krajše 20 urne programe priprav smo namenili za pripravo udeležencev na certificiranje znanja na IKT in jezikovnem področju, izvedli pa smo tudi program Prekmurska razgibanka in z njim udeležence pripravi na certificiranje znanja za izdelovalca kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način.
Tekom trajanja projekta smo izvedli 5 programov Usposabljanja za življenjsko uspešnost Most do izobrazbe in 1 program Usposabljanja za življenjsko uspešnost Moje delovno mesto.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Digitalizirani in idiotizirani
Lastniki in ustvarjalci vsebin se svojega odločilnega prispevka pri poneumljanju prebivalstva ali ne zavedajo ali preprosto dajejo prednost finančnemu izplenu.
Posamezni udeleženec se je lahko vključil v več izobraževalnih programov. Tako je bilo skupno do konca leta 2018 v programih 2.943 udeležencev, če štejemo samo njihove prve vključitve, pa je programe obiskovalo 2.246 udeležencev. Od tega je bilo nekaj več kot pol žensk (1.288 udeleženk) in 1.420 udeležencev starejših od 45 let.
Skupno so udeleženci prihajali iz čez 100 različnih delovnih organizacij, največ udeležencev pa je bilo s podjetij Arcont d.d., Arcont IP d.o.o, Sava Turizem d.d., Komunala Murska Sobota, Panvita d.d.. Za naše kakovostno delo nam je Policijska uprava Murska Sobota v letu 2018 častno podelila tudi Bronasti znak za sodelovanje.
Pomembno vlogo pri motivaciji in animaciji udeležencev za vključitev so imele tudi območne obrtno podjetniške zbornice, ki so poskrbele za izobraževanje svojih članov oziroma njihovih zaposlenih.
Ob koncu projekta je bila v sredo 27. 3. 2019 zaključna konferenca, na kateri smo predstavili rezultate projekta, spregovorili o pomembnosti vseživljenjskega učenja, predvsem pa izobraževanja in usposabljanja starejših od 45 let.
Projekt pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc 2016 do 2019 je dobil svoje nadaljevanje v projektu Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc 2018 do 2022, ki ga prav tako sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropski socialni sklad. V aktualni projekt se poleg zaposlenih lahko vključujejo tudi brezposelni, prioritetno pri vseh pa je starost nad 45 let in manjša usposobljenost oziroma izobrazba do največ štiriletne srednje šole.
V aktualnem projektu je razširjena tudi vsebinska programska ponudba, tako da vsak odrasli, ki ustreza vpisnim pogojem, lahko zase poišče ustrezno izobraževanje in si izboljša položaj na trgu dela ter izkoristi priložnost za pridobivanje kompetenc potrebnih za uspešno vključevanje v moderno, razvijajočo se družbo.
