V prostorih Alme Mater Europaea v Murski Soboti je nedavno potekala 19. znanstvena konferenca Pomurske akademsko-znanstvene unije (PAZU). Izvedli so jo v hibridni obliki, pri čemer je bila večina predavanj v živo, nekaj pa na daljavo, celotno konferenco pa je zainteresirana javnost lahko v živo spremljala po spletu. Konferenca se je začela s plenumom z okroglo mizo o znanstvenoraziskovalni dejavnosti v Pomurju, na katerem je na daljavo spregovorila tudi šolska ministrica Simona Kustec. V nadaljevanju so se zvrstila predavanja članov PAZU po vsebinskih sklopih. Na konferenci so predstavili tudi dva nova člana, Stašo Vodička in Sama Smrketa, ki sta v sklopu predavanj predstavila svoji doktorski nalogi. Prva je v svoji analizirala uporabo telekardiologije na primarni zdravstveni ravni, drugi pa je iz Züricha na daljavo spregovoril o fiziki in kemiji v povezavi s svežo kavo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Enosmerna za Auschwitz
Težava je, ko oblast na istem vlaku nekaterim nameni vozovnico za prvi in drugim za drugi razred.
Največji znanstvenoraziskovalni dogodek
»V PAZU smo v letih od ustanovitve postali izkušenejši in smo tako organizacijsko kot strokovno in vsebinsko zrasli. Pred približno petimi leti smo naravoslovno-tehničnemu in družboslovno-humanističnemu razredu dodali še umetniškega, ki je bil predviden sicer že na začetku, vendar takrat še nismo imeli znanja in izkušenj, kako ga na pravi način vzpostaviti. V tem času smo izpeljali ogromno projektov, izpostavil pa bi vsakoletno konferenco, ki je danes največji znanstvenoraziskovalni dogodek v Pomurju in širše, pravzaprav vse do Maribora,« je dejal predsednik PAZU Mitja Slavinec, ki je v svojem predavanju predstavil visokošolski sistem v Sloveniji. Trenutno imamo okrog 70.000 študentov, največ na univerzitetni in visokošolski strokovni ravni. Večina jih študira v Ljubljani, sledi Maribor, najmanj jih je v Novi Gorici. V izobraževanju učiteljev, študijih umetnosti, humanistike, novinarstva, zdravstva in socialne varnosti, prava, poslovnih in upravnih ved ter tudi naravoslovja in matematike izrazito prevladujejo študentke, medtem ko je najbolj izstopajoč odstotek študentov na smereh tehnike in informacijske tehnologije. Slavinec je poudaril, da država v zadnjih letih povečuje sredstva, namenjena študijski dejavnosti. V letu 2021 je bilo za to namenjenih 320,8 milijona evrov, v letu 2022 pa se bodo sredstva še povečala, tako da bo za študijsko dejavnost namenjenih 354 milijonov evrov.
Za nove programe bi bila potrebna lokalna podpora
V luči pred kratkim sprejetega zakona o znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti v Sloveniji, ki predvideva podvojitev sredstev za znanost in je namenjen tudi skladnejšemu regionalnemu razvoju na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, se je Slavinec dotaknil tudi študijskih programov v Pomurju. V preteklosti je v Rakičanu delovala dislocirana enota Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, ki je izvajala študijski program menedžment v agroživilstvu in razvoj podeželja. »Šlo je za nov program, ki je na začetku dobro zaživel, nato pa se je vpis zmanjšal do te mere, da izvajanje ni bilo mogoče. Na začetku so se v program vpisovali tako tisti, ki so v tekočem letu končali srednjo šolo, kot starejši študenti. Sčasoma se je bazen potencialnih študentov očitno izpraznil. Program je bil dobrodošel, vendar se je pokazalo, da je Pomurje očitno premajhno za številnejši vpis,« je povedal Slavinec. Trenutno v Pomurju deluje zasebni visokošolski zavod Alma Mater Europaea. Te dni je ravno izšel razpis za koncesijo, ki predvideva dva študijska programa, ki bi se izvajala v Murski Soboti, to sta socialna gerontologija in zdravstvena nega. Zadnja se sicer že izvaja, kar kaže na to, da bi se oba omenjena programa v Pomurju lahko uveljavila. »Brez podpore lokalnega gospodarstva gotovo noben program ne bo zaživel in ne bo uspešen,« meni Slavinec, ki je med predavanjem navedel primer Univerze v Novem mestu, ki se zelo naslanja na lokalno gospodarstvo. Prav zaradi lokalne gospodarske podpore in uspešne zasebne pobude ustanoviteljev univerze imajo danes tam okrog 1000 študentov. Slavinec je na predavanju predstavil tudi t. i. kartice študijskih programov. Na njih bo mogoče najti podatke o tem, koliko študentov na posamezni študijski smeri je po koncu študija brezposelnih in koliko časa so brezposelni, koliko se jih je zaposlilo že pred dokončanjem študija, koliko jih je po tem odšlo v tujino itd. Po njegovem mnenju gre za veliko študijsko dopolnitev, na podlagi katere si lahko bodoči bruci pomagajo in izbirajo tiste študijske smeri, na katerih imajo poleg svoje nadarjenosti tudi čim večje možnosti za zaposlitev.
Velika pridobitev
Slavinec je na konferenci predstavil tudi nove prostore, v katere se je preselila PAZU. Gre za hišo v Lendavski ulici v Murski Soboti, ki je v lasti Mestne občine Murska Sobota in v kateri sedaj delujejo različna društva, poleg PAZU tudi Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Potapljaško društvo Murska Sobota idr.