vestnik

Požig slaščičarjevih kombijev: Obtoženec si je premislil in priznal krivdo

ABE, 17. 2. 2021
Jure Zauneker
S požigom je nastalo za vsaj 60 tisoč evrov škode.
Črna kronika

Zoran Tošović iz Ljubljane je obsojen, da je pri ljutomerski avtobusni postaji novembra 2017 zažgal vozila prleškega podjetnika Marsela Šalamona.

Zoran Tošović iz Ljubljane, ki ga je tožilstvo obtožilo kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, ker je 26. novembra 2017 domnevno požgal dva kombija in priklopno vozilo v Šalamonovi lasti, je na sodišču poskrbel za preobrat. Potem ko na predobravnavnem naroku februarja lani ni priznal krivde, ko mu je tožilstvo ponudilo kazen 18 mesecev zapora, je Tošović na glavni obravnavi naposled klonil pod težo dokazov. Nekoliko je popustil tudi državni tožilec Matej Kučan in danes v zameno za priznanje krivde za obtoženca zahteval 14 mesecev zaporne kazni, ki jo lahko Tošović odsluži na odprtem oddelku zavoda za prestajanje zaporne kazni.

Izdala ga je neeksplodirana naprava

Po eksploziji treh naprav so ognjeni zublji zajeli dve kombinirani vozili in tovornjakarski keson za hlajenje blaga. Škode je bilo za več kot 60 tisoč evrov. V bližnjem kovinskem zabojniku so takrat policijski preiskovalci našli še eno zažigalno napravo, ki pa je ni odneslo v zrak. Preiskovalci so jo zasegli in na podlagi odtisov in bioloških sledi v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju (NFL) v Ljubljani naredili analizo DNK. Ta jih je štiri mesece kasneje pripeljala do Tošovića, opravili so hišno preiskavo, vendar v njegovem stanovanju in osebnem računalniku niso našli otipljivih dokazov, ki bi ga povezovali s požigom. So se pa preiskovalci dokopali do podatka, da je Tošović 28. novembra ob 16. uri, dva dni po požigu, prek mejnega prehoda Obrežje odšel iz Slovenije. Tožilec Kučan je zato prepričan, da je s pobegom iz države hotel zakriti sledi.

»Da, kriv sem,« je bil danes na sodišču kratek obtoženec, ko ga je sodnik Stanislav Jug pozval, naj se izjasni o krivdi. S Tošovićem se je strinjal tudi njegov zagovornik, znani ljubljanski odvetnik Milan Krstić, ki je Kučana že na začetku sojenja pozval, naj zniža predlagano kazen na eno leto ali dovoli možnost, da njegov varovanec zaporno kazen prestaja le ob koncih tedna. Državni tožilec je bil takrat neomajen – na milejšo kazen bi pristal le, če bi Tošović izdal, kdo mu je naročil požig. Na eni od glavnih obravnav je pričal tudi Marsel Šalamon, nekdanji lastnik pekarske in slaščičarske družbe Rogljiček, danes pa lastnik Sastele. »Ne vem, kdo bi lahko imel kaj proti meni, da je to naredil,« je takrat pričal Šalamon, ki torej ne ve, kdo bi lahko stal za požigom.

Z Dunaja v Srbijo ter Bosno in Hercegovino

Zoran Tošović je v svoj zagovor na sodišču, preden je priznal krivdo, navedel, da je 23. novembra 2017 odšel iz Ljubljane na Dunaj. Po treh dneh bivanja v avstrijski prestolnici je z dvema znancema odpotoval v srbsko mesto Kuzmin pri Sremski Mitrovici. Med drugim je sodniku Stanislavu Jugu skušal z žigi v potnem listu dokazati, da je 26. novembra prestopil madžarsko-srbsko mejo na prehodu Röszke. Da je tistega dne res prestopil mejo, kažejo tudi podatki madžarske in srbske policije v sodnem spisu. Tošović je v spis predložil še izpis prometa bančne kartice, iz katerega je razvidno, da je 27. novembra 2017 v Beogradu na bankomatu opravil dva dviga denarja. Kot se je zagovarjal, je v Srbiji obiskal bolnega sorodnika, nato pa pot nadaljeval v rodno Bosno in Hercegovino. V Slovenijo se je vrnil šele 28. ali 29. novembra 2017.

sojenje zoran-tošović marsel-šalamon