Beseda koronavirus je nedvomno najbolj zaznamovala prejšnji mesec in uporaba te besede je vse pogostejša. Z njo so se podrobneje ukvarjali tudi na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, čeprav pojasnjujejo, da ne gre za novo besedo. »Koronavirusi nas spremljajo že kar nekaj časa, tako da besedo že najdemo v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika, pa tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) 2,« pojasni predstojnik Inštituta za slovenski jezik Kozma Ahačič. V javnosti se je v tem času pojavilo tudi precej skovank oziroma tvorjenk iz besede korona. Kot pove Ahačič, je teh veliko, srečali so se med drugim že z besedami koronabedak, koronajunak, koronapozdrav, koronazakon. »Smo pač v koronačasu. Je pa značilnost takšnih tvorjenk, da v jezik pridejo zelo hitro, a ga tudi zelo hitro zapustijo,« doda predstojnik. Čeprav se zdi, da je beseda koronabedak k nam prišla iz drugače govorečih držav, sogovornik pojasni, da je pravzaprav zrasla na domačem zelniku, vzporednice pa ima v drugih jezikih. Jezikoslovci pravijo, da je koronabedak oznaka za človeka, ki se nespametno in neodgovorno vede v času ukrepov samoizolacije. Pri koronajunakih pa gre za obratno, torej odgovorno vedenje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Digitalizirani in idiotizirani
Lastniki in ustvarjalci vsebin se svojega odločilnega prispevka pri poneumljanju prebivalstva ali ne zavedajo ali preprosto dajejo prednost finančnemu izplenu.
Iskanje ustreznih izrazov
Neologizmi torej dokaj hitro uidejo iz nekega jezika. Ahačič pri tem pove, da se besede v normativne in temeljne slovarje, kot je SSKJ, uvrščajo šele, ko preživijo neki čas. »Na portalu Fran.si pa imamo tudi tako imenovani Sprotni slovar slovenskega jezika, kjer lahko opišemo in razložimo tudi takšne besede,« še doda. ZRC SAZU na vsakem začetku novega leta skupaj s še nekaterimi zavodi izbira besedo, ki je najbolj zaznamovala minulo leto. Letos je bila izbrana beseda podnebje, lahko 2020 zaznamuje koronavirus? »Počakajmo, leta še ni konec. Dvomim pa, da bi se lahko zgodilo, da letošnja beseda leta ne bi bila povezana z novim koronavirusom in njegovimi posledicami,« pravi Ahačič.
Na inštitutu dobivajo v zadnjem obdobju precej vprašanj in prošenj za nasvete, ki so povezani z najpogostejšo besedo ta hip. »Po eni strani se na nas obračajo strokovnjaki, ki sodelujejo pri pripravi zakonodaje, in prevajalci, ki se s tovrstnimi besedami srečujejo v tujih besedilih. Veliko pa je tudi pisem ljudi, ki jih preprosto zanima jezik,« pove Ahačič. Dodaja, da ljudi zanima na primer, ali je neki izraz pravilno tvorjen, kaj natančno pomeni, katera izmed variant je najbolj uveljavljena in podobno. Kot primer enega od zadnjih iskanj ustreznega slovenskega izraza Ahačič navede angleški izraz »social distancing«. Zanj so našli kar pet različnih prevodov, in sicer razstikanje, socialno distanciranje, družbeno oddaljevanje, omejevanje socialnih stikov in omejevanje družbenih stikov. Nato pa so po analizi dosedanjih besedil presodili, da je za rabo v uradnih besedilih najbolj ustrezen izraz omejevanje socialnih stikov. Je namreč edini, ki sledi doslej uveljavljeni terminologiji.
Pravilna raba izrazov
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je v Jezikovni svetovalnici tudi zbral in pojasnil vse, kar je treba vedeti o pravilni rabi besede koronavirus. Novemu koronavirusu uradno rečemo SARS-CoV-2 in spada v družino, ki ji v latinščini rečemo Coronaviridae. Bolezni, ki jo povzroča, rečemo koronavirusna bolezen 2019 ali okrajšano iz angleščine covid-19 oziroma COVID-19. Uporablja se namreč pisanje z velikimi ali malimi črkami, medtem ko je zapis Covid-19 napačen.