Zvezdno nebo, Beletrinina trubadurka, pisateljica Irena Svetek, ter glasbenika Uroš Perić in Maja Keuc so na dvorišče Hranilnice prekmurskih dobrot privabili številno občinstvo. V Knjižnici pod zvezdami, ki jo pripravlja Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, se je s pisateljico o nastajanju in pisanju psiholoških kriminalk, predvsem o njenih zadnjih Rdeči kapici in Belem volku, pogovarjala Maja Peharc.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V PREMISLEK) Trud, ki ga vlagamo v delo, se ne vidi vsak dan
Mine dan, ko se ti zdi, da nisi ničesar naredil, če ni za tabo ostalo nekaj oprijemljivega, nekaj, kar lahko vidiš, da je bilo narejeno.
Novega žanra se je Irena Svetek, ki je doktorirala iz primerjalne književnosti, lotila po tem, ko je že imela nagrajen roman in napisanih vrsto scenarijev za film in televizijske serije. »Vedno sem rada brala kriminalne zgodbe, kjer me je zgodba pritegnila veliko bolj kot dejstvo, kdo je morilec,« pravi. Skandinavske kriminalke so bile še najbližje temu, kar si je predstavljala kot dobro kriminalko. V pisanje v tem žanru, do katerega je čutila spoštovanje, je vpletla vse izkušnje in vedenje, ki ga je pridobila z branjem, gledanjem nanizank in ob pisanju scenarijev. »Ravno iz scenaristike sem se veliko naučila, kako bolje predstaviti like in njihove značaje, kako graditi zgodbo, kje narediti premore, suspenz …,« je opisala in dodala, da se je zdi pomembno, da bralca že po nekaj straneh potegne v zgodbo.
Njeni kriminalki Rdeča kapica in Beli volk sta odlično brani knjigi v slovenskih knjižnicah, po prvi pa že pripravlja scenarij za snemanje nanizanke. Rdeča kapica je prva v seriji kriminalk, v kateri spremljamo bizarne in krute umore, ki jih razrešuje državni tožilec Mio Aurelli, ter zgodba, v kateri gre za odkrivanje nedolžnosti in prestop v odraslost. V Belem volku pa se spusti v podzemlje in svet odvisnosti, v zgodbo pa so vpleteni staroslovanski miti. Kot pove pisateljica, so jo staroslovanski miti pritegnili. »Vedno se toliko pozornosti posveča grškim mitom, slovanskim mitom in junakom pa ne. To so lepe, a tudi zelo okrutne zgodbe, ki so se me, ko sem jih bolj spoznala, zelo dotaknile.«
Tudi pravljica Rdeča kapica, ki jo beremo otrokom, je krvava in grozljiva zgodba, ampak lepo sede v kriminalni žanr, pove. V Belega volka pa so vtkani slovanski bogovi in boginje Perun, Mokoš in Veles. Svetkova doda, da se je ob tem tudi spraševala, zakaj je na primer Mokoš postala stara zagrenjena gospa, in prišla do spoznanja, da ljudje taki postanejo zaradi življenjske bolečine, četudi so bili prej bili ljubeči in dobri. »To spoznanje mi je bilo še posebno fascinantno. Ampak podobno se dogaja tudi pri ljudeh.«
Preslikati v slovenski prostor
Dela v tem žanru ne smejo biti v stilu ameriških umorov in kriminalk, ampak je treba zgodbo preslikati v slovenski prostor in slovensko kulturno okolje, da je zgodba prepričljiva in se bralci z njo poistovetijo. To je toliko lažje, ker se dogaja na ljubljanskih ulicah in v kočevskem gozdu, nasilje, ki izhaja tudi iz travmatične preteklosti, pa v družinskem krogu. Svetkova razloži še, da ne želi iti v izjemno trpinčenje in veliko okrutnost, ker to bralca odbija. Na vprašanje, kako nastanejo in živijo njeni liki, pa odgovori: »Moji liki so nepredvidljivi. Dam jim lastnosti, potem pa zaživijo po svoje, včasih jih kam odnese, spremenijo karakter in temu potem sledim. Ne smejo pa biti enoplastni, ker so taki dolgočasni, morajo imeti nekaj več.«
Tisto, kar pisateljico še posebno odlikuje, kot pove Peharčeva, je, kako zna pričarati atmosfero in grozljivo, temačno vzdušje, da se ljudje počutijo, kot bi bili del te zgodbe. In da je še bralec premočen, če v knjigi dežuje. Svetkova odgovori, da v dobri literaturi bralec občuti, kaj se dogaja, in da je dobra literatura tista, ki bralca premakne, pretrese, da zajoka, se nasmeji … Ni dovolj, da napišeš, da dežuje, ampak je treba napisati tako, da to bralec začuti.« Pri vsem tem pa še doda, da morajo biti pisatelji dobri opazovalci življenja.
V glasbenem delu večera pa sta s koncertom Cheeck to Cheeck in priredbami soula, bluesa in jazz glasbenih uspešnic iz obdobja od 30. do 60. let publiko navdušila Amaya Maja Keuc in Uroš Perić Perry.