»Praznik danes vse bolj izgublja pomen. Ni več čutiti pristne sorodstvene in prijateljske povezanosti kot nekoč. V želji, da se delček tega ohrani, se članice društva trudimo obujati navade in jih prenašati na mladi rod,« nam pove predsednica Majda Hajdinjak. Zgibanko je društvo pripravilo na podlagi pripovedovanja starejših občanov Odranec, k sodelovanju pa so povabili še učence tamkajšnje osnovne šole. Ti so se udeležili kuharskih delavnic in pomagali pri pripravi jedi ter peki peciva.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Lendavi obeležili 80. obletnico začetka množičnih deportacij Judov iz Prekmurja
Nataša Pirc Musar pozvala k potrebni enotnosti zoper radikalizem in pojave antisemitizma.
Kaj so jedli in pili
Proščenje imajo v Odrancih na dan Svete trojice, to je konec maja ali v začetku junija. Ob zbiranju informacij so članice društva ugotovile, da je bil v preteklosti poudarek praznika na druženju oziroma zbiranju domačinov in sorodnikov ter drugih obiskovalcev od blizu in daleč. »Obvezen je bil obisk svete maše. Že na zunaj se je videlo, da je ta dan nekaj posebnega,« pripoveduje naša sogovornica in doda, da je priprava jedi različna od vasi do vasi. »Po pripovedovanju starejših je bil jedilnik v Odrancih pri večini družin več ali manj enak. Za kosilo so ponudili kokošjo juho z domačimi rezanci, kokošji paprikaš s pirejem ali pečeno kokoš ter solato.«
Popoldanska malica, ki je navadno sledila obisku veselice v vaški gostilni, je bila sestavljena iz ostankov kosila, prekajenega suhega mesa ali mesa iz čebra ter svežih kislih kumaric, potresenih z rdečo papriko. Za sladico so gostje najpogosteje jedli mašinske kekse, črno-beli biskvit z marmelado, imenovan dan in noč, skutne in jabolčne retaše z makovim nadevom ter cimetovo rešeto. »Žejo so gasili z jabolčnikom ali klintonom,« pove predsednica, ki pristavi, da se danes mize šibijo pod drugačnimi dobrotami. Prevladujejo goveja juha, govedina, ocvrt piščanec, jedi z žara in različne priloge, med sladicami pa prekmurska gibanica in drugo pecivo.
Ajda, od njive do ust
Društvo žena Odranci sestavlja 16 članic. Nekatere, med njimi tudi predsednica, so poleg vse od začetka in vztrajajo že 25 let. »Skupaj se počutimo dobro, rade se družimo, ustvarjamo in vedno se naučimo kaj novega,« pravi Majda Hajdinjak, ki se nadeja, da bodo s pozitivno energijo nadaljevale. Vse leto izvajajo različne aktivnosti, ki bi pripomogle k temu, da nekdanji običaji ne bi potonili v pozabo. »Pripravile smo kar nekaj projektov, v katerih smo povezale starejše in mlajše in smo mlajšim skušale približati življenje prednikov,« še pravi.
Med temi je projekt Ajda, od njive do ust, v katerem so zbrale stara orodja in prikazale nekdanji način pridelave in predelave ajde ter izdale kuharsko knjigo Diši po ajdi. V njihovi izvedbi je potekal tudi projekt Od prosa do kaše, ob tem so izdelale odranskega pozvačina. Društvo pripravlja tudi različna predavanja, delavnice, razstave, članice rade poženejo pedale in se odpravijo na izlete, prav tako sodelujejo z drugimi društvi in zavodi v občini.
V času, ko razmere zaradi virusa niso bile najbolj naklonjene delovanju društev, so članice nekatere dejavnosti prenesle na prosto, upajo pa, da se bo stanje čim prej izboljšalo. To jim bo omogočilo ponovna srečanja, ki jih tako pogrešajo. »Pogrešamo druga drugo, malo trača, malo dela, pa veliko dobre volje in smeha.« Načrtov, elana in volje za naprej jim ne manjka. Že v začetku leta pogledujejo k njegovemu koncu, saj bodo v bližnji prihodnosti začele izdelovati izdelke iz ličja. S temi okraski potem v adventnem času okrasijo jelko, ki krasi Odrance.
»Vsak zvonček predstavlja odransko gospodinjstvo, vsaka zvezdica občana in to je kar veliko dela. Okraske v danih razmerah lahko izdelujemo doma, če pa se bodo razmere umirile, bomo k sodelovanju povabile druge občane in učence iz osnovne šole,« nam je še načrte razkrila Hajdinjakova in vse ženske, ki so željne novih znanj in se rade družijo, povabila, naj se pridružijo društvu.