Drobno knjižico Z ljubeznijo v neskončnost, ki je izšla v nakladi 100 izvodov v samozaložbi, je Jasna Klemenčič izdala, ker jo je enostavno morala, pravi. V knjigi so zapisi, ki jih je v petih letih nanizala na svoji facebook strani. Kot pojasnjuje svojo odločitev, je knjigo drugače brati. »Druga energija je v knjigah. To so izbrani zapisi, ki so že bili objavljeni na moji strani, v petih letih pa jih je bilo še več. A splet je splet, knjiga pa knjiga. Facebook je enodnevna, kratko trajajoča zadeva. Prebereš, če mogoče ravno naletiš na zapis, če ne, ne. Če ni poleg fotografije, niti ne pogledaš in greš naprej. So pa bili ti zapisi kar brani, zato sem enkrat pomislila, kaj pa, če bi …,« se zasmeje Jasna. Knjigo vseeno primeš v roke, listaš, prebereš, kjer se ti pač odpre, in prebereš, kolikor želiš. Če ne želiš, te počaka, pravi. »Mogoče sem staromodna, a zame ima knjiga drugo energijsko vrednost kot splet.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Soboški podjetnik v hišnem priporu. Ena od evropskih držav zahteva njegovo izročitev
Nemčija je za Jožeta P. ml. iz Murske Sobote razpisala evropski nalog za prijetje.
Ob pisanju ni nad sabo izvajala nobenih pritiskov. »Če nimam nič povedati, pač nič ne napišem, tudi mesec dni ne. Če pa kaj imam, se misli kar same 'naložijo' v glavo. Kar vidim jih, pa fotografije zraven. Kot če bi prihajalo od nekod drugod, ne iz mene. Vse se sestavi, kot če bi bilo kanalizirano.«
Jasna je knjigo dobesedno sestavila – natisnila si je sporočila, ki jih izbrala na svoji facebook strani, jih razrezala s škarjami in jih intuitivno zalepila tako, kot se ji je zdelo prav, ne po datumih ali kaki drugi logiki.
Zakaj pa tak naslov? Za trenutek pomisli: »Ker se mi to ves čas mota po glavi. To je tisto, kar se meni zdi povod vsega, ljubezen. In neskončnost. Ljubezen ne le v smislu ljubezni do partnerja, ampak ljubezen do vsega in v smislu, kako lahko v vsem in vsakem vidiš nekaj lepega. Pri neskončnosti pa gre prav za neskončnost samo. Neskončnost veselja, nasmehov, sreče, obilja … Neskončnost nas samih. Naše duše so večne. Kaj jih privlači skozi stoletja eteričnosti in uteleševanj? Ljubezen. Mogoče se motim, ampak tako pač čutim.«
V procesu nastajanja je kar lebdela, razlaga. »Vedela sem, da to moram narediti, in popolnoma vseeno mi je bilo, kaj bo kdo rekel. Vedela sem, da moram to dati naprej. Izvolite, kdor želi, naj prebere. Kdor ne, pa pač ne.« To pa še ne pomeni, da je ne zanimajo odzivi: »Seveda, vsaka pohvala dobro dene (smeh), sem pa želela, da ljudje nekaj dobijo, in upala, da se bo moj zapis komu usedel v srce.«
Pravi, da jo popolnoma prevzame, ko ji ljudje pošiljajo fotografije, kje vse jo berejo. »Naročili so si jo za dopustniški čas in veseli me, da sem prišla v spalnice, pa na Pag, v Grčijo – s svojo knjigo! Zdaj me to nosi naprej, da kar lebdim.« Zato verjetno to ni zadnja knjiga. Na svoji facebook strani piše naprej.
Pa še kratek odlomek iz knjige za pokušino: »Danes bom lepa. Od znotraj. Rumeno-rdeča in zelena. Z malo vijolične. Žarela bom. Od zunaj. Skozi lica, oči in usta. Oddajala bom toplino. Skozi roke in objem. Tako si bom všeč, da bom jutri spet. Lepa.«
