Leta 1988 rojeni Matija Krečič je kljub svojim razmeroma mladim letom vrhunski violinist in skladatelj. Leta 2015 je dokončal študij violine in kompozicije na Deželnem konservatoriju v Celovcu. Kalil se je v zasedbah Terrafolk in Simbolični orkester, danes pa je prva violina Magnifica. Ob tem sodeluje z vrsto domačih glasbenikov, od Katarine Juvančič in Dejana Lapanje do skupin Skarabej in Momento Cigano, v preteklosti pa je sodeloval tudi z Galom in Severo Gjurin, Mar Djangom, Orkestrado in drugimi. Je avtor orkestrskih priredb Magnificove glasbe za film Montevideo, vidimo se. Sklada glasbo za številne zasedbe in lastne projekte. Obdobje epidemije pa preživlja nikjer drugje kot v Prekmurju.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V soboto sprememba pri lokaciji odhodov avtobusov
Avtobusni promet Murska Sobota obvešča o spremembi.
Nenavadno je, da glasbenika in skladatelja takšnega kova, kot ste vi, najdemo v Trnju. Kako vas je življenjska pot rojenega Ljubljančana zanesla v to prekmursko vasico?
»Iz Trnja je moja žena Katja, ki sem jo spoznal v srednji šoli v Ljubljani. Večkrat pridemo sem, kolikor nam čas dopušča, tu imamo veliko sorodnikov in lepo se je vedno znova malo odmakniti od mesta. Srečo imamo, da smo lahko zdaj tu že mesec in pol, od začetka karantene, saj bi bilo z najino dvoletno hčerko v ljubljanskem stanovanju zelo težko, si sploh ne predstavljam … V Prekmurju pa zelo uživa – tako v naravi kot tudi v stiku z bližnjimi sorodniki.«
Obdobje epidemije je posebej prizadelo glasbenike. Kdaj bodo po vašem mnenju spet lahko potekali koncerti? Nekateri strokovnjaki so glede tega zelo skeptični.
»Res je, živi koncertni dogodki so bili prepovedani najprej in skoraj zagotovo bodo med zadnjimi, ki jih bodo dovolili. Upam vsaj, da bodo postopoma, ob ustreznih varnostnih protokolih, dopuščali prireditve v zmanjšanem obsegu oziroma za manjšo publiko. Tako se lahko vsaj nekatere stvari začnejo premikati … Celotna svetovna kulturna scena je na preizkušnji in se bo s pravimi težavami šele srečala. Do neke mere se bo gotovo treba prilagoditi, večjo pozornost bo treba dati uživanju kulture prek spleta in podobno. Glede vsega pa skušam biti optimističen. Upam tudi na to, da bodo ljudje zdaj, ko so opazili, koliko umetnosti in kulture pravzaprav potrebujejo, vse skupaj pomagali podpreti, ko bo čas za to. Sam sem v tem obdobju dokončal kar nekaj odprtih projektov, ves čas imam delo, bomo pa videli, kako bo vse skupaj videti v prihodnjih mesecih. Kot samozaposlenemu mi sicer razne prilagoditve niso tuje.«
Kakšno je bilo sodelovanje v skupini Terrafolk in kakšno sodelovanje z Magnificom, predvsem kar se medsebojnih odnosov tiče?
»Ti dve sodelovanji sta kar bistveni za moj glasbeni, osebnostni, pa tudi karierni razvoj. Zelo mlad sem bil, ko so me povabili k sodelovanju s skupino Terrafolk (najprej v spremljevalnem orkestru, kasneje še v ožji zasedbi), hitro so mi postavili izzive ter mi naložili veliko odgovornosti. Za to sem jim res hvaležen, kakor tudi Magnificu, ki mi je prav tako ponudil veliko lepih priložnosti. Pri obeh skupinah sem bil kar dolgo časovno obdobje (pri Magnificu sem sedaj že osem let), in ko se toliko družiš in skupaj delaš, postanejo odnosi kar intenzivni. Na splošno se zelo dobro razumemo, pomagamo si tudi zasebno in skrbimo drug za drugega. Magnifico je dober vodja 'moštva' – ve, kaj hoče, in je zato zahteven pri delu, sicer pa nas vse zelo podpira.«
Ni ravno veliko glasbenikov, ki so na začetku tridesetih tako plodoviti in aktivni kot vi, sodelujejo z izjemnim številom izvajalcev, delujejo v klasični glasbi in popularnih zvrsteh, pišejo glasbo za film, gledališče in televizijo, obenem pa še sami skladajo in izdajajo svoje zgoščenke. Bi vas lahko opisali kot neke vrste glasbenega genija?
»Ne, ne, nikakor. Jaz samo delam, kolikor lahko in po svojih najboljših močeh. Moj pristop k projektom, v katerih sodelujem, se praktično ne razlikuje. V vsaki stvari, pa naj bo klasična kompozicija, glasba za reklamo ali snemanje glasbene zvrsti, ki mi sicer ni ravno blizu, najdem motivacijo in skušam kar največ prispevati h kakovosti končnega izdelka. Veliko srečo imam, da prejemam vabila za najrazličnejše projekte in sem tako lahko dejaven na veliko področjih. Zelo mi je všeč ta razgibanost. Vsekakor pa najbolj uživam v pisanju 'klasične' glasbe – to je najbolj moje in me najbolj izpolnjuje. Tudi simfonični aranžmaji za dobre skladbe so mi zelo blizu.«
Kaj je naslednji projekt, ki ga pripravljate oziroma ga vsaj načrtujete za čas, ko bodo razmere že pošteno zrahljane?
»Trenutno imam v delu dva projekta. Skupaj z odličnim basistom in producentom Janijem Hacetom pripravljam simfonične aranžmaje za novo baletno predstavo režiserke in koreografinje Valentine Turcu. Aranžirava uglasbljene pesmi Franeta Milčinskega Ježka, ki jih izvaja Nana Milčinski. Obenem pa pišem glasbo za nov celovečerni film režiserja Darka Sinka. Ravno v teh dneh je pri ZKP RTV Slovenija izšla moja druga avtorska plošča z naslovom Cut/Rez, ki sem jo ustvarjal eno leto, in sem res vesel, da je končno zunaj. Ko bodo okoliščine dopuščale, jo bom predstavil na večjem koncertu v Ljubljani. V sklepni fazi je tudi nova plošča Mačahe dueta Hostnik pa Krečič, ki sva jo soustvarila z izjemnim Tomažem Hostnikom. Prvi predviden predstavitveni koncert je septembra v okviru festivala Druga godba. Ko se ne ukvarjam z glasbo, čas posvečam svojima dekletoma – ženi in hčerki. Za nas je ta čas karantene, ko smo lahko toliko skupaj, neprecenljiv.«
Pogledali smo si vašo lestvico petih izbranih izvajalcev v rubriki Iz moje poslušalnice na spletni strani SIGIC. Kateri izvajalci bi ob omenjenih (Drajnarjuva vampa, Batista Cadillac, Bojan Krhlanko, Severa Gjurin, Pijammies) sestavljali lestvico naslednjih pet?
»Rad poslušam slovensko glasbo. Mislim, da imamo v vseh žanrih zelo kakovostne izvajalce. Všeč mi je glasba, kot jo ustvarjajo Klemen Klemen, skupina Pliš, Okustični, Silence, Hamo & Tribute to Love, Dan D … Sicer pa zelo cenim delo naših vrhunskih glasbenikov v različnih glasbenih zvrsteh – to so na primer Marko Črnčec, Nina Strnad, Sašo Vollmaier, Tomaž Gajšt, Kristijan Krajnčan, Žan Tetičkovič in še mnogo drugih. Škoda samo, da za marsikatero glasbeno zvrst na veliki večini naših radijskih postaj ni prostora. Tudi vrhunskih klasičnih izvajalcev imamo precej, a takšno glasbo lahko pri nas slišimo samo na enem samem radijskem programu.«