Gornjeradgončan Igor Petek je gradbeni tehnik, zaposlen pri podjetju Pomgrad – Cestno podjetje Murska Sobota, ki ima nadvse zanimiv hobi. Zbira vojaške starine iz prve in druge svetovne vojne ter vojaško opremo iz časa Jugoslavije. Začelo se je pred dvajsetimi leti, ko je od kolega dobil bajonet kalašnikov, ki je postal prvi kos njegove obsežne zbirke, za katero je uredil prostor na podstrešju hiše. Ta prostor mu veliko pomeni in v njem sploh v zimskih mesecih preživi veliko časa. »Že od nekdaj me je zanimala zgodovina, predvsem pa vojaška zgodovina, torej kaj so počeli, kaj se je dogajalo, kaj so uporabljali. Čeprav me zanimajo tudi druge zgodovinske stvari, so predmeti iz starejših zgodovinskih obdobij manj dostopni, tako cenovno kot sicer, zelo malo jih je. Bolj ko greš v zgodovino, manj stvari se da dobiti,« pove. Stvari iz obeh svetovnih vojn so še precej dostopne, pravi, vendar ne več v tolikšnem obsegu, kot so bile včasih. Z leti se predmeti namreč porazgubijo v zasebnih zbirkah in muzejih, in ker so na trgu vse redkejši, jim raste cena. Med najdražjimi so nemške stvari iz druge svetovne vojne.
Za orožje potrebni certifikati
V Petkovi zbirki so čelade, bajoneti, vojaška oprema, kot so čutare in poljski telefoni, ter dekorativno orožje, puške in pištole, urejene po slovenskih standardih s slovenskimi certifikati. Za vsak kos orožja je namreč treba pridobiti certifikat o uničenju, torej certifikat, da gre za dekorativno orožje, ki je pravo, ampak ni več usposobljeno za uporabo. »Igla mora biti zbrušena pod 45-stopinjskim kotom, cev zavarjena, trikrat prevrtana. Tudi za strelivo so določeni standardi – izpraznjeno je nevarnih snovi, sprožilec pa mora biti aktiviran. To so standardi, ki se jih moraš držati, da lahko poseduješ te predmete, sicer ti lahko zbirko zaseže policija,« pojasni. Orožje po standardih uredi puškar, ki ga nato pošlje ministrstvu, to pa izda certifikat. Postopek pridobitve certifikata traja nekaj časa.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Po prvi tekmi navijači nasmejanih obrazov, po večerni zamišljenih
V Fazaneriji je bil v četrtek dvojni spored. Najprej so se v polfinalu Pokala Pivovarna Union pomerila ŽNK Mura Nona in ŽNK Olimpija Ljubljana. V finale so z zmago 1 : 0 napredovale Prekmurke in bodo 23. maja lovile jubilejni deseti pokalni naslov. Navijači so bili po napredovanju veseli in v pričakovanju večerne tekme. Mura je gostila Rogaško in se potegovala za vstop v finale. Tekma je trajala 120 minut, končala se je z rezultatom 2 : 2 in sledile so enajstmetrovke. Na tribunah mestnega stadiona se je znašlo okoli 2750 gledalcev, ki so upadli vse do zadnjega. A kot smo že poročali, je odločitev padla v šesti seriji, sreča ni bila na strani domačih in večer se je končal bolj žalostno. Fotografije je v objektiv ujel Aleš Cipot.
V njegovi zbirki so še izkopanine s soške fronte, gre za izstrelke različnih kalibrov, plinske maske, odlikovanja, nekaj ima tudi starega časopisja iz časa druge svetovne vojne. Med njimi so tudi izvodi časopisa nacistične stranke Völkischer Beobachter. Pokaže izvod, na katerem je na naslovnici izplutje najbolj znanega nemškega rušilca Bismarcka leta 1939. V zadnjem času je začel zbirati tudi starine s področja gasilstva, vse od časa Kraljevine Jugoslavije. Nekatere čelade in kape so stare tudi več kot sto let. Po dedku, ki je prav tako zbiral starine, sicer starine na splošno, je podedoval njegova gasilska odlikovanja. Gasilci so v zadnjem času začeli delati svoje muzeje, zato tudi ti predmeti postajajo težje dostopni zasebnim zbiralcem, pa tudi cene so že narasle.
O vrednosti svoje zbirke nerad govori, zato tudi ne izda, kateri je najvrednejši kos njegove zbirke. Zbiranje starin ni poceni hobi, za nekatere stvari je treba dolgo varčevati. »Trenutno je moja največja želja, da kupim najbolj znan mitraljez iz druge svetovne vojne, nisem se še pa odločil, ali bom kupil nemški MG 42 ali jugo šarec.« Cene navadnih jugoslovanskih čelad se gibljejo med 40 in 50 evri, če so dobro ohranjene, z redkostjo čelad pa raste tudi cena. Kot primer navede, da si pred sedmimi leti jugoslovansko padalsko čelado lahko kupil za prej omenjeno ceno, danes je za manj kot 150 evrov ne dobiš. »Ko so se pospravljala jugoslovanska skladišča, je bilo predmetov seveda veliko, zato se jih je takrat lahko dobilo po smešnih cenah. Sedaj ko so ta skladišča izpraznjena, pa so se cene nekaterih stvari izjemno zvišale,« pove Petek.
Za čiščenje starin tudi več ur
Starine išče pri zasebnih zbiralcih, na sejmih starin in bolšjih trgih, veliko pa se jih najde na podstrešjih starejših hiš med pospravljanjem. »Ljudje imajo veliko stvari na podstrešjih, pa ne vedo, da gre za dragocenosti. Enkrat sva s partneričinim stricem šla k nekemu kolegu, kjer so prenavljali starejšo hišo. Videl sem, da so se na dvorišču igrali z mačeto, prej ali slej bi jo uničili. Povedal sem, da zbiram starine, in sem jo dobil. Ko sem jo očistil, sem ugotovil, da gre za italijansko topničarsko mačeto iz leta 1859,« pripoveduje in pravi, da vsaka starina nosi kakšno zanimivo zgodbo. Dobi jih v različnih stanjih. Za čiščenje lahko porabi tudi več ur, odvisno od tega, kako zanemarjene so. Omenjeno italijansko mačeto je čistil vsaj 15 ur, pravi, ker je bila zelo zarjavela.
Starine išče tudi v tujini, hodi pa jih iskat tudi z detektorjem. V Pomurju je malo lokacij, kjer bi se dalo kaj najti, več jih je na Koroškem. »Z detektorjem sem recimo našel redko nemško polavtomatsko puško Gewehr 43 iz druge svetovne vojne, in sicer v močvirju na Madžarskem. In ker je bila v močvirju, je bila tudi zelo dobro ohranjena,« pripoveduje. V kopitu je našel celo pismo, vsebine se sicer več ne spomni. V svoji zbirki hrani tudi različne bankovce in fotografije okupacije Gornje Radgone ter radenskega vojaškega špitala iz druge svetovne vojne. »Negativi so bili najdeni na smetišču v Hrastju - Moti. Dolgo so bili zaprti, nato pa so jih v 80. letih razvili v Udbi, kjer so jih hranili v arhivu,« pove.
Začetki zbirateljstva so težki, saj krog poznanstev med zbiralci najdeš šele z leti. Po Sloveniji jih je sicer ogromno, veliko jih ima ogromne zasebne zbirke, ki so veliko vredne. A večina jih zelo redko pokaže. »Pomembno je, da vsako stvar, ki jo prodajaš ali kupuješ, prej preveriš,« poudari Petek. Na trgu je namreč čedalje več ponaredkov. Razlike med originali in ponaredki so v podrobnostih, zato je vsak predmet najbolje dati v poizvedbo specialistom. Nekaj razlik pa znaš z leti prepoznati tudi sam, pravi. »Vsak ima svoj hobi, moj je pač tak. Želim si, da bi tudi kateri od mojih otrok zbiral starine,« še pove Petek, zanimanje menda že kažeta.
