Nina Bohnec iz Gornje Bistrice, dijakinja četrtega letnika Gimnazije Murska Sobota, se je že drugo leto zapored uvrstila med pet najboljših na literarnem natečaju mala Veronika. Natečaj nagrajuje najboljšo pesem dijaka ali dijakinje slovenskih srednjih šol, Bohnečeva pa se za končno zmago poteguje s pesmijo Med najinimi dotiki. Pesem je po mnenju komisije, ki jo sestavljajo pesnik in literarni teoretik Zoran Pevec, pesnik, prozaist in esejist Aleš Jelenko ter pesnica, recenzentka in profesorica slovenščine Tonja Jelen, izjemno tankočutna in kljub svoji redkobesednosti veliko pove, najmočnejša pa je tam, kjer bralce nagovori tišina.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V soboto sprememba pri lokaciji odhodov avtobusov
Avtobusni promet Murska Sobota obvešča o spremembi.
Pesem govori o koncu ljubezni, vendar avtorica nima tematike, o kateri bi najraje pisala. »Mogoče se pogosteje pojavljajo kakšni motivi ali besede, vendar je vsaka pesem po svoje drugačna, saj gre za odsev mojih miselnih procesov, ki se skozi odraščanje spreminjajo.« Kot pravi, je začela šele v srednji šoli poglobljeno razmišljati o tem, kaj to, kar napiše, pomeni njej in kako bodo njena dela dojemali drugi, poezija pa ji v njenem procesu nastajanja omogoča boljše razumevanje sveta in umeščanja vanj. »Pušča mi svobodo, da svet, kot ga vidim in dojemam, preoblikujem in predstavim po svojih pravilih.«
Rada bi imela svoj slog pisanja
Najljubšega avtorja mlada pesnica nima, se pa veliko zgleduje po Denisu Škofiču, pesniku, pisatelju in literarnem kritiku iz Srednje Bistrice. »Zame je kot mentor, saj je njegova kritika in ocena mojega dela vedno realna, kar mi veliko pomeni, saj mi to pomaga pri literarnem razvoju. Dal mi je tudi veliko predlogov, katera dela brati, da se bom iz njih naučila kar največ. Morda bi lahko rekla, da je tudi moj vzornik, saj bi nekoč tudi sama rada imela tipičen slog pisanja, kakor ga ima on,« pove gimnazijka, ki je Škofiča spoznala pred dvema letoma, ko se je udeležila podelitve nagrade večernica. »Po tej podelitvi sem se udeležila literarnih delavnic, na katerih je bil tudi Škofič. Na delavnicah smo udeleženci morali napisati svoje delo in ga potem deliti z drugimi. Mislim, da je takrat prepoznal moj občutek za poezijo, zato sva si tudi izmenjala kontakte in začela sodelovati.«
Mlada avtorica ima podporo pri literarnem ustvarjanju. Spodbujajo jo domači in prijatelji, posebno podporo ima tudi v šoli. Njena profesorica slovenščine Boža Ivanuša Trajbarič se kot mentorica z njo veliko pogovarja o pisanju pesmi, o poeziji na splošno, zato je Bohnečeva zelo vesela, da je spoznala številne ljudi, ki se vključujejo v ta del njenega življenja. Pesmi, ki jih piše, le redko deli z drugimi, pokaže jih le najbližjim prijateljem in družini. »Preden je pesem objavljena, jo res vidi le majhen krog ljudi. Jih pa potem velikokrat objavim na posebnem portalu, kjer dobimo ustvarjalci odzive uredništva, ali pa jih javnosti predstavim z udeležbo na različnih literarnih natečajih.«
Že nominacija po svoje zmaga
Lani se je Nina Bohnec uvrstila med pet najboljših mladih pesnikov na literarnih natečajih Župančičeva frulica in mala Veronika, kar ji pomeni potrditev, da piše dobro. »Zdi se mi, da sta že nominacija in uvrstitev med pet najboljših po svoje zmaga. Bi me pa vsekakor veselilo, če bi se lahko udeležila podelitve Veronikine nagrade in zlatnika poezije in tam predstavila svojo pesem, saj bi bila prvič vpeta v literarni krog. Navezovanje stikov na tem področju mi res pomeni veliko in mi lahko veliko tudi prinese pri mojem literarnem razvoju, zato bi mi bila velika čast spoznati ljudi iz sveta poezije.« O zmagi na literarnem natečaju, ki šesto leto spremlja podelitev Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta in zlatnika poezije za pesniški opus, ne razmišlja. Če pa bi ji to vseeno uspelo, bi denarno nagrado, ki jo prejme avtor najboljše pesmi po izboru bralcev, dala na stran za študij ali dodatno izobraževanje na literarnem področju. Zmagovalec natečaja bo znan jutri, 23. aprila, ko zaznamujemo svetovni dan knjige.
Kljub navdušenju nad literaturo in poezijo bo maturantka soboške gimnazije šolanje najverjetneje nadaljevala na medicinski fakulteti. Kot pove, ponuja študij medicine pester in širok nabor znanja in aktivnosti, zato verjame, da bi se v medicini lahko našla. »So pa ljudje kar presenečeni, ko jim povem, da ne želim študirati nič v zvezi s slovenščino. Se pa v prihodnosti vidim v nekem okolju, kjer bom lahko imela stik s poezijo in kjer bom lahko še naprej ustvarjala pesmi.«