Kot zunanja sodelavka Vestnika novinarsko delo od bližje spoznavam že štiri leta. Čeprav po profesiji nisem novinarka, menim, da se lahko »posla« priučiš, in tako sem se tudi sama skozi pisanje in sodelovanje pri nastajanju podobe časopisa naučila veliko. Vsekakor dovolj, da med drugim vem, na kakšne načine novinarji pridobivajo informacije. Moje delo vključuje tudi dežurstva, kar v praksi pomeni, da vsaj enkrat na teden bdim nad spletno stranjo časopisa, pripravljam in objavljam članke ter jih delim na družbenih omrežjih. Ob tem spremljam komentarje pod objavami in po potrebi brišem tiste z neprimerno vsebino. In teh ni malo. S pojavom forumov in možnostjo anonimiziranja svoje identitete na spletu smo dobili moč obračunavanja. In to nekateri s pridom izkoriščajo. Zadnje čase s(m)o med glavnimi tarčami obračunavanja tudi novinarji, ko poročamo o aktualnih zadevah v zvezi z epidemijo koronavirusa. Dolžnost novinarjev je, da ljudstvo na objektiven način seznanjajo z dogajanjem v državi. Vsak dan zato dežurni novinarji čakamo tudi na številke novih okužb v Sloveniji, da ljudstvu sporočimo: Glejte, stanje je takšno. Po objavi teh številk pa vedno znova dobivamo komentarje v stilu: Koliko vam plačajo, da lažete? Strašite narod! Zavajate! In da ne pozabim, seveda, na vse »sočne« besede, ki pogosto spremljajo te zapise.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Enosmerna za Auschwitz
Težava je, ko oblast na istem vlaku nekaterim nameni vozovnico za prvi in drugim za drugi razred.
Tako se je zgodilo tudi, ko sem nazadnje dežurala. In tokrat mi je bilo dovolj. Iskreno povem, da sem sita teh komentarjev. Pljuvanja in kazanja s prstom na nas, ki smo za mnoge očitno nekakšni kolaboranti. Zato sem tokrat, prvič, odgovorila na komentar nekoga, recimo mu prvi gospod, ki nas je obsojal, da navajamo lažne podatke. Zbrala sem vse atome prijaznosti in odgovorila: Podatki o številu okužb so uradni podatki NIJZ, objavljeni na tej in tej strani, kjer jih lahko najdete tudi vi. Odgovoril mi je drugi gospod, ki si je moj odgovor razložil tako, da torej samo povzemamo številke in zakaj jih ne preverimo. Dragi prvi gospod, dragi drugi gospod in vsi ostali, kako pa naj po vašem mnenju preverimo te podatke? Naj novinarji tekamo po bolnišnicah in izsiljujemo zdravnike, da nam pokažejo paciente? Ne. Zanašamo se na podatke, ki jih javnosti posreduje NIJZ. Da bi sama prirejala številke? Hvala lepa, res se mi ne da. Tako kot vi komaj čakam, da bo ta virus samo še bled spomin. Do takrat pa zaupam strokovnjakom, ki o virusu zagotovo vedo več kot vi in jaz. Že Prešeren je dejal: Le čevlje sodi naj Kopitar.