Leta 1869 je v mestu živelo 1455 prebivalcev, na levi strani današnje Slovenske ulice, ki takrat še ni bila pozidana, je stal trivrstni kostanjev drevored. Do konca 19. stoletja se je v mestu dokončno uveljavila strnjena zidava hiš in ulic. V tem času se je v Murski Soboti izoblikoval sloj za takratne razmere premožnih trgovcev, bankirjev, zdravnikov, lekarnarjev in odvetnikov, z njim pa se je začela tudi gradnja eno- in dvonadstropnih madžarskih meščanskih hiš ob Glavni, današnji Slovenski ulici. Predvsem cestna in železniška povezava mesta s Slovenijo ter velika poplava v mestu, 25. novembra 1925, ko je bilo pod vodo skoraj vse mesto, so vplivale na pravi gradbeni razcvet Murske Sobote.
Slovenska ulica nekoč promenada
V tridesetih letih je Aleksandrova cesta, danes Slovenska ulica, postala vsakodnevno zbirališče in sprehajališče soboške mladine. Posebej dijaki so si ob teh priložnostih pri svojih očetih radi »izposodili« kakšen kos obleke, največkrat kravato, da bi bili v očeh deklet videti bolj imenitni. Ta pa so najbolj čakala čas počitnic, ko so se domov vrnili dijaki višjih letnikov in študenti, ki so s sabo prinašali tudi novo modo. Za dobre medverske odnose so, vsaj na zunaj, skrbeli vodje vseh verskih skupnosti v mestu in so se zaradi tega radi kazali skupaj v javnosti. Katoliški dekan Janoš Slepec in evangeličanski senior Štefan Kovač sta bila zato v dvajsetih letih vsakodnevna sprehajalca po soboški Glavni ulici. Slepcu in Kovaču se je na sprehodih znal pridružiti tudi novi soboški rabin dr. Lazar Roth. Sprehodimo se po Slovenski ulici v prizmi preteklosti tudi mi in spoznajmo izstopajoče objekte.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Nič ne bo s finalom in Evropo: Rogaška zmagala po enajstmetrovkah
Za nami je še zadnje dejanje pokalnega polfinala. V Fazaneriji sta se merila Mura in Rogaška. Za obe ekipi je to bila še zadnja priložnost, da ostaneta na vlaku za uvrstitev v evropsko tekmovanje. Rogaška glede na nizek položaj na prvoligaški lestvici tako ali tako, Mura pa bi sicer imela še teoretične možnosti tudi v prvenstvu, vendar je to glede na njene rezultate in igre v tej sezoni le malo verjetno. Zato bi morali črno-beli danes doma storiti vse, da se prebijejo v finale in ostanejo v igri za lovoriko. Vendar jim to ni uspelo. Po rednem delu je bilo 2 : 2, v podaljških pa so enostavno storili premalo, da bi si že takrat priborili zmago. Kazen je sledila pri enajstmetrovkah. Tekmo ste lahko spremljali z nami.
Sprehod po ulici med obema hoteloma
Leta 1965, ko se je rodil 8000. Sobočan, so dokončali gradnjo hotela Diana. To je bila 4-nadstropna zgradba, takrat dimenzionirana za 60 ležišč ter 440 sedežev v kavarni in restavraciji. Zgradba nekdanje murskosoboške hranilnice, v kateri je bil še nedavno center za socialno delo, je bila najbrž zgrajena v 90. letih 19. stoletja v historicističnem slogu. Pred prečno Zvezno ulico stoji le še podolgovata hiša nekdanjega župana Murske Sobote dr. Lajosa Šömna, zgrajena leta 1915, ki je zadnje delo domačega arhitekta Takatsa, preden je padel v Galiciji v prvi svetovni vojni. V zgradbi je nekoč delovala Kmetijska banka.
Nasproti hotela Diana je nekdanja zgradba porodnišnice, zidati jo je dal dr. Bajlec, soboški advokat, ki se je moral po vojni umakniti v Argentino. V prenovljeni pritlični vogalni zgradbi s po svoje zanimivim geometrijsko oblikovanim nadstrešnim čelom, na križišču z Ulico arhitekta Novaka, v kateri je danes Ilirika – Turizem, je nekoč domovala Heimerjeva trgovina, zgrajena okrog leta 1925. Zanimiva je še nadstropna Vrataričeva hiša, zgrajena pred letom 1907, v pritličnih prostorih danes deluje trgovina. Pred prečno Cvetkovo ulico je le še vogalna zgradba, nekdanja Bölcseva lekarna, zgrajena konec 19. stoletja v historicističnem slogu.
Skrito dvorišče lepša večere
Na isti strani ulice, vmes je prečna Cvetkova ulica, stoji zgradba nekdanje Hranilnice južnega dela Železne županije, zgrajena v začetku prejšnjega stoletja, v kateri sta danes TIC Murska Sobota in Hranilnica prekmurskih dobrot, na zadnji strani pa njeno Skrito dvorišče že nekaj let gosti koncerte ob poletnih sobotnih večerih. Zgradbo so začeli graditi leta 1907. Poleg nje stoji še Kardoševa hiša, ki je bila zgrajena v 20. letih prejšnjega stoletja. Stanovanjski blok, ki je nadomestil nekdanjo pritlično zgradbo ljudske šole, zaokrožuje strnjen niz zgradb. Zadnja zgradba na tej strani ulice je trgovski center Šoping, ki so ga zgradili leta 1974, na tem mestu pa je že od leta 1856 stala trgovina judovskega trgovca Ascherja.
Drugo stran tega dela ulice začenja Blagovnica, zgrajena leta 1967, ki je zamenjala nekoč priljubljeno soboško tržnico in nekaj pritličnih zgradb. Sledi depandansa hotela Zvezda v svoji izstopajoči vijoličasti zgradbi, ki so jo zgradili leta 1962. V pritličnih prostorih depandanse so leta 1969 odprli prodajalno Standard konfekcije, danes v njej deluje trgovina z rabljeno otroško opremo in oblačili ter šivalnico. Na mestu hotela Zvezda, nekoč hotela Dobrai, je že pred letom 1894 stala pritlična hiša, last grofa Antona Szaparyja, ki jo je dal novi lastnik Janos Dobrai okrog leta 1909 nadzidati v hotel, tako zgradba predstavlja edinstveno neobaročno arhitekturo v mestu.
Tako Murska Sobota kot njena Glavna, danes imenovana Slovenska ulica sta se z leti spreminjali. Sprva je bila to dolga, široka cesta, ob kateri so stale nizke lesene pritlične hiše, krite s slamnato streho. Konec 19. in v začetku 20. stoletja jih je začela nadomeščati meščanska arhitektura, s katero je Murska Sobota vse bolj izgubljala značilno vaško podobo in postajala mesto. Po temeljiti prenovi Slovenske ulice v letu 2020 lahko povemo, da gre za enega največjih celovitih posegov v ta prostor v Murski Soboti, ki daje veliko novih možnosti za organizacijo prireditev.