Ana Mari in Luka sta bila znanca: "Obiskovala sva srednjo ekonomsko šolo v Murski Soboti in imela skupne prijatelje," začenja dekle iz Veščice. Njune poti pa so se večkrat prekrižale na družabnih dogodkih. A v tistem času sta oba bila v zvezi, "zato niti pomislila nisva na kaj več," še dodaja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na pomurski avtocesti zaprt prehitevalni pas, predvidena tudi popolna zapora
Zgodila se je prometna nesreča.
Čez nekaj let pa sta se ponovno srečala v murskosoboškem lokalu, kjer je nekaj preskočilo. Vsak je prišel s svojimi prijatelji, a na koncu sta pristala skupaj. "Luka je storil prvi korak, kupil mi je pijačo in stekel je pogovor," se z žarom spominja Ana Mari.
Že naslednji dan ji je poslal tekstovno sporočilo in začela so se vse pogostejša dopisovanja in druženja. "Ugotovila sva, da sva naslednji konec tedna oba povabljena na rojstni dan. In to je bilo ključnega pomena, ko sva se tam videla, sva vedela, da to ne bo le bežna romanca. Luka je tam nevedoč spoznal še bodočo taščo in tasta," še v smehu pove. Tako se je začelo njuno skupno potovanje. Že kmalu sta začela načrtovanje prihodnosti in pogovor je nanesel tudi na poroko.
"Luka je vedno govoril, da je poroka le papir, a je mnenje spremenil, ko je uvidel, da o poročnem dnevu sanjam od malega," razloži Ana Mari. Ker je božič njen najljubši praznik, ne zaradi obdarovanja, ampak družinske povezanosti, se je Luka odločil, da jo takrat preseneti, a mu ni uspelo: "Bil je neučakan, zato me je zaprosil nekaj dni prej, in sicer 22. decembra, ko sva se odpravljala na zaključek s prijatelji. Bilo je res nepričakovano, prstan me je čakal pod jelko in je pokleknil. Seveda sem pritrdila. S prijatelji smo imeli razlog več za praznovanje."
"Že od malega sem načrtovala poročni dan, zato sem se bala, da bom nervozna, a zgodilo se je ravno nasprotno. Nestrpno in z navdušenjem sem pričakovala dan d," pove rjavolaska, ki je prevzela poročne priprave, saj jo že od nekdaj veseli organizacija dogodkov. Leto dni in pol priprav je hitro minilo: "Seveda so mi pomagali starši in prijatelji. Res smo vložili veliko energije. Bolj se je bližala poroka, bolj so me spraševali, ali vse poteka po načrtu. Seveda ni šlo." Poročno slavje je bilo drugačno od pričakovanega, vendar veliko slajše in lepše, priznava.
Luka je, kakor veleva običaj, šel po svojo izbranko v domači kraj. Po raznih preizkušnjah sta se zaljubljenca skupaj s svati odpravila do matičnega urada in nato do cerkve. "Ker se rada vrtim po parketu, sva takoj na začetku gostije s plesom otvorila slavje. Vso noč sva preplesala," dodaja Ana Mari.
Zabava se je nadaljevala naslednji dan, ko so z gosti nazdravili še na pikniku. Po štiridnevnem praznovanju, to se je namreč začelo že v četrtek in zaključilo v nedeljo, sta si privoščila krajši oddih v toplicah. "Zdaj je najlepše, ko mi mož pove, da je poroka resnično najlepši dan njegovega življenja. In ne obžaluje, da me je zaprosil," z iskrico zaključi Ana Mari.
