Zakonca Bico iz Bratonec sta se kot soseda, med katerima je le ena hiša, družila že od otroštva. Srečevala sta se na piknikih, na različnih dogodkih v vasi in bližnji okolici, obiskovala sta tudi isto osnovno šolo. "Ko sem hodila na avtobus, sem imela mimo njihove hiše bližje do avtobusne postaje. Tako sem šla vsak dan tam mimo," je pojasnila mladoporočenka, ki je kasneje svojega življenjskega partnerja redno hodila gledat tudi na nogometne tekme. "Moj brat in Matej sta skupaj igrala nogomet v Ižakovcih, zato sva z bratovo punco bili redni obiskovalki tekem. Že tam so me prijatelji vseskozi spraševali, če hodim gledat Bicoja, pa sem vedno zanikala."
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Digitalizirani in idiotizirani
Lastniki in ustvarjalci vsebin se svojega odločilnega prispevka pri poneumljanju prebivalstva ali ne zavedajo ali preprosto dajejo prednost finančnemu izplenu.
Naklonjenost pa ni bila le enostranska. Tudi Mateju je bilo všeč, ko je ob zelenicah zagledal Danijelo, zato se je odločil, da bo storil prvi korak. "To se je zgodilo na zabavi, ko je moj bratranec postal oče. Šel sem sedet k njej, začela sva se pogovarjati in tako se je začelo," je nekoliko sramežljivo pristavil Matej. Pojasnil je še, da jo je vprašal tudi, če bi bila njegova spremljevalka oziroma družica na poroki njegove sestrične. "Po tem smo se vse več družili, večkrat smo skupaj s prijatelji šli tudi na kakšno zabavo, med nama pa je postajalo vse resneje. Posebnega spoznavanja ni bilo, niti pri domačih, saj smo se poznali že od prej," je dodala Danijela.
Mladoporočenca sta si na domačiji Matejevih začela urejati stanovanje v nadstropju hiše, po približno dveh letih od skupne vselitve pa sta se razveselila še sinka Nika. Še pred tem se je zgodila zaroka. "Ko sva kupovala potrebščine za otroka in ko sva vse nakupljene stvari zložila v avtomobil, sem ji rekel, da greva še nekaj pogledat v trgovski center. Peljal sem jo v zlatarno in ji rekel, naj si izbere prstan, ki ji je všeč. To je bila zaroka. Posebnih ceremonij ni bilo. Že pred tem sem ji tudi povedal, da pokleknil zagotovo ne bom, ker sem imel poškodovani in operirani že obe koleni," je nekoliko v šali dodal Matej in pojasnil, da zaroke sicer njegova izbranka ni pričakovala.
Nato pa so stekle priprave na poroko, ki sta jo morala zaradi epidemije kar dvakrat prestaviti. Ker gre v tretje rado, sta se poročila 25. junija letos. Civilni in cerkveni obred so opravili v Beltincih, slavje je potekalo v Nedelici, celotna poroka pa je bila takšna, kot nekoč. "Vedno sem govorila, da bom šla na poroko od doma. Tako me je Matej skupaj z ostalimi svati prišel iskat k nam domov, kjer smo opravili skupno kosilo, nato pa smo se v koloni peljali do beltinskega gradu. Še prej so na ustavili bratonski in beltinski gasilci, ki so nama pripravili presenečenje in nama izročili darilo, postavili so tudi "šrango"," tako Ščančar Bicojeva.
Poroko sta zakonca organizirala sama, ko se ozreta nazaj, pa ni stvari, ki bi jo spremenila. Na poroki so namreč tradicionalno metali šopek in podvezico, prodajali so nevestin čevelj, zakonca pa sta zaplesala otvoritveni in nato še poročni ples. Naslednji dan se je slavje nadaljevalo s skupnim kosilom na domačiji neveste.
Če želite tudi vi deliti svojo ljubezensko zgodbo, nam pišite na vestnik@vestnik.si ali na naši družbeni omrežji facebook in instagram.