vestnik

Arheologiji pred cerkvijo sv. Nikolaja odkrili srednjeveški zid in pokopališče

A. Nana Rituper Rodež, 2. 1. 2021
Branko Kerman
Odkopani zid pred vhodom v murskosoboško stolno cerkev.
Popularno

Čemu je služil zid pred cerkvijo, lahko samo domnevajo

Med prenovo trga pred stolno cerkvijo svetega Nikolaja v Murski Soboti so arheologi naleteli na zanimive srednjeveške najdbe, natančneje ostanek zidu pred vhodom v sedanjo cerkev. Zid je potekal v smeri sever–jug in je na sredini prekinjen z okrog dvometrsko široko odprtino, ki je po vrhu zemljenega nasutja prekrita s tanko čvrsto pohodno plastjo. Očitno gre za vhod, prek katerega je bilo možno priti v prostor, ograjen z zidom, pravi arheolog Branko Kerman iz Pomurskega muzeja Murska Sobota.

Zid je bil na obeh straneh predhodno porušen, tako da ni možno natančno določiti njegovega začetka in konca ter nadaljevanja. »Glede na ohranjeno dolžino pa lahko sklepamo, da je zapiral dokaj velik prostor cerkvenega zemljišča. Zanimivo je, da se vogalni del zidu, zgrajen iz velikih blokov peščenjaka, nadaljuje pod sedanjim stopniščem cerkve. »Čemu je služil odkopan zid, lahko samo domnevamo, lahko bi zamejeval cerkveni prostor okrog nekdanje soboške cerkve ali pa so ga zgradili v času turških vdorov v sredini 17. stoletja,« razlaga Kerman.

Poleg tega so na območju ploščadi pred cerkvijo v globini enega metra in pol odkrili pokopališče s posameznimi grobovi. Ob cerkvi so več stoletij pokopavali prebivalce Sobote, dokler niso pokopališča preselili na zdajšnjo lokacijo.

Zanimiva je tudi najdba ostankov srednjeveške naselbine, ki je locirana v bližini sedanje ceste, kar bi lahko potrdilo srednjeveško poselitev Sobote. Kot je povedal Kerman, gre za pomembno najdbo, ki potrjuje poselitev Sobote v predelu pred cerkvijo že od 13. stoletja naprej.

Najdeno obzidje cerkve, ki ima lepo viden vhod, so najverjetneje odkrili že ob gradnji obstoječe cerkve, saj je stopnišče stolne cerkve natanko nad tem zidom. V grobovih ni bilo veliko osebnih pridatkov, le v moškem grobu je bila najdena pasna spona. V naselbinski plasti pa je bilo najdenih veliko keramičnih odlomkov raznega posodja, s pomočjo katerih bodo natančneje opredelili, kdaj je naselbina nastala. Kerman domneva, da bi bilo to lahko med 13. in 15. stoletjem.