vestnik

Razvade Slovencev: stari pijejo kratke, mladi si zvijajo džointe

Senka Dreu, 30. 1. 2023
Dreamstime
Kar zadeva prepovedane droge, jih bolj uporabljajo mladi, ti si med malico zvijejo džoint.
Slovenija

Detektivsko varnostna agencija (DVA) iz Ljubljane je nedavno presenetila z izjavo, da vsak peti delavec v Sloveniji uživa prepovedane droge, najraje marihuano. Občasni uživalci povzročijo 80 odstotkov težav na delu, tveganja za pogostost napak in nesreč pri delu se povečajo za 3,5-krat, odsotnost z dela pa celo za 16-krat.

Prepovedane droge pa niso edina težava, s katero se spopadajo delodajalci, saj na prvem mestu še vedno ostaja »dobri stari« alkohol. »V Sloveniji pije 68 odstotkov odraslih, starejših od 15 let, med njimi 73 odstotkov moških in 62 odstotkov žensk. V zadnjih letih opažamo naraščanje deleža mladih žensk, ki tvegano pijejo. V naši več kot 17-letni detektivski praksi smo na delovnem mestu večinoma odkrili moške, ki so bili pod vplivom alkohola, kar pa ne pokaže nujno realne slike,« razlaga direktorica DVA Bernarda Škrabar Damnjanović, tudi sama detektivka in certificirana mednarodna preiskovalka.

Vse bolj ločijo službeno in zasebno

Da starejši delavci raje pijejo, po garderobah bojda zlasti »ta kratke«, torej žganje, mladi pa si na skrivaj zvijajo džointe, je slišati. Zanimalo pa nas je, kakšne izkušnje imajo njihovi delodajalci.

V bistriškem Impolu delajo občasne preglede alkoholiziranosti med zaposlenimi, je povedala njihova predstavnica za stike z javnostmi Nina Potočnik. »Rezultati v zadnjih šestih mesecih so pri vseh pokazali 0,0 promila v krvi, kar nas izjemno veseli. Nazadnje smo detektiva najeli novembra in je opravil testiranje v naših dveh delovnih sredinah. V preteklosti smo občasno imeli težave, a opažamo, da je tega zdaj iz leta v leto manj. A pri 1400 zaposlenih seveda ni mogoče trditi, da alkohol ali prepovedane droge sploh niso več prisotne.«

V Elektru Maribor so že pred časom sprejeli ustrezen pravilnik o izvajanju testov alkoholiziranosti in prisotnosti drugih psihonarkotičnih sredstev. »Imamo redne preventivne zdravstvene preglede, pri katerih se omenjeno ne izkazuje kot problematično, izvajamo pa tudi redne kontrole, kjer prav tako večjih odstopanj ne zaznavajo,« je kratka Karin Zagomilšek Cizelj.

Odpust kot skrajni ukrep

Tudi v lenarškem TBP že nekaj časa ne beležijo težav s prepovedanimi substancami, pravi direktor Danilo Rojko. »Ničelna toleranca do prepovedanih substanc in preventivne akcije v preteklosti so se pokazale kot uspešen dejavnik pri preprečevanju zlorabe teh substanc v podjetju. Za testiranje sicer najemamo detektive. Če pri osebi opazimo uporabo katere od substanc, sledimo internim postopkom, ki zajemajo testiranje in osebni razgovor, med katerim poskušamo najti razloge za takšno početje in poiskati rešitev, kako delavcu čim bolj pomagati. Ta pomoč vključuje tudi predstavitev možnosti zdravljenja od odvisnosti, ambulantno ali bolnišnično, pri čemer zaposleni seveda obdrži vse pravice iz delovnega razmerja in se ozdravljen vrne na delovno mesto. Žal smo morali pred nekaj leti poseči tudi po najbolj drastičnem ukrepu, odpovedi delovnega razmerja, saj je delavec odklonil vsako pomoč, tudi zdravljenje od odvisnosti od alkohola, in svoje početje nadaljeval kljub večkratnim opozorilom.«

V kidričevskem Talumu imajo z notranjim aktom predpisan postopek ugotavljanja kršitve zakonske prepovedi dela pod vplivom alkohola in drog, v primerih ugotovljenih kršitev pa ravnajo skladno z internimi predpisi in delovnopravno zakonodajo.

Sd-alkohol na delovnem mestu
DVA
V Sloveniji spijemo več alkohola kot povprečni Evropejci, zadnja leta narašča delež mladih žensk, ki tvegano pijejo, ugotavlja Bernarda Škrabar Damnjanović iz Detektivsko varnostne agencije.

Vsak primer rešujejo individualno

Pomembno je, da se ob postavitvi nekega podjetja in imenovanju njegovega vodstva jasno določijo pravila igre. »Če so ta pravila jasna in se vrši tudi redni nadzor nad njihovim spoštovanjem, zadošča le kratek čas, lahko zgolj pol leta, da bodo rezultati testiranj na prisotnost alkohola ali prepovedanih drog pri delavcih negativni,« pripoveduje kadrovnica Helena Rous iz kidričevskega usnjarskega podjetja Boxmark Leather, v katerem so večinoma, v 80 odstotkih, zaposlene ženske. »Seveda se občasno tudi pri nas pojavijo primeri, nikar ne mislite, da ženske ne pijejo, ki pa so danes zanemarljivi, saj ne dosegajo niti odstotka. Vsakega se lotimo individualno. Kar zadeva prepovedane droge, jih bolj uporabljajo mladi in si med malico zvijejo džoint. Tudi lastnega otroka se, če ga zalotiš pri tem, ne boš kar odpovedal, ampak se boš z njim lepo pogovoril. Enako je v službi. Po pogovoru delavca opozorimo, da prihodnjič tolerance ne bo več. Po mojih izkušnjah je bilo polovico zalotenih tako sram, da so nas sami zapustili, druga polovica pa česa podobnega v službi ni več počela.«

Več težav pa je z alkoholom, priznava. »Če pride delavec na delo pijan, ga po protokolu pošljemo domov, saj takšen v službi nima kaj iskati, ker je nevaren sebi in okolici. Ko se to zgodi drugič, sledi opomin pred odpovedjo delovnega razmerja, zadnji korak pa je odpoved. Zgodi se, da nekdo praznuje rojstvo otroka in naslednji dan pride ves 'zmačkan'. Povemo mu, kar mu gre, poskrbimo za varnost, ga odstranimo iz delovnega procesa in mu v roke damo metlo. Pa naj tisti dan pometa dvorišče.«

..........

In kako se odzovejo testiranci?

»Večinoma pristanejo na izvedbo alkotesta, so spoštljivi in sodelujejo. Pri tistih, ki so v vinjenem stanju, pa seveda obstaja strah pred posledicami, ki so opomin ali celo odpoved delovnega razmerja. Zato se poskušajo tudi skriti in pobegniti iz podjetja. Zgodilo se je že, da je bil delavec pod vplivom alkohola nasilen, da je grozil in vpil, doživeli smo tudi fizični napad. A običajno se takšne in podobne eskalacije vendarle rešijo s pogovorom, delodajalec človeka pošlje domov. Če delodajalec ne ukrepa, je lahko oglobljen za od 2000 do 40.000 evri.« Pri DVA letno opravijo približno 1000 alkotestov in okoli 100 testov na prepovedane droge, bodisi preventivnih bodisi urgentnih. »Delujemo po celotni Sloveniji in tudi v tujini, poleg tega pa imamo svojo poslovno enoto v Mariboru in Slovenskih Konjicah, torej nas najemajo tudi podjetja v Podravju. Glede na našo statistiko opravljanja detektivske dejavnosti težko rečem, da navedena regija bistveno odstopa, bolj bi lahko rekla, da izstopajo dejavnosti, kje se največ popije, in sicer so to gradbeništvo, proizvodnja, transport ter priprava hrane in pijače.«