Alenka Artnik je Primorka, ki pa je že vrsto let članica Potapljaškega društva Murska Sobota. Bloudkovo plaketo je dobila za pomemben tekmovalni dosežek v športu, predlagala pa jo je Slovenska potapljaška zveza.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Noč knjige z Vladimirjem P. Štefanecem v soboški knjižnici
Predstavljen je bil njegov najnovejši roman.
Alenka Artnik se je šele pri 34 letih odločila, da bo profesionalno začela trenirati potapljanje na vdih. Njena nadarjenost in neverjetni dosežki dokazujejo, da je bila odločitev pravilna. Je štirikratna svetovna prvakinja, že peto leto zapored pa postavlja svetovne rekorde. Leta 2020 je na tekmovanju Blue Week (AIDA) v Šarm El Šejku v Egiptu v disciplini z enojno plavutjo postavila nov svetovni rekord. Prejšnji rekord, ki si ga je s 113 metri delila skupaj z Italijanko Alessio Zecchini, je popravila še za meter, tako da zdaj znaša neverjetnih 114 metrov. Do zdaj je skupno dosegla že 10 rekordov. Treba je povedati tudi, da Alenka - drugače kot drugi potapljači - nima trenerja. Veliko dela intuitivno, predvsem pa jo odlikujeta disciplina in izjemna sposobnost izenačevanja pritiska pri potapljanju. S tem pomika mejnike v vedno nove morske gladine, s čimer preseneča športno in tudi medicinsko javnost.
Janko Rožman je dobil Bloudkovo plaketo za življenjsko delo v športu, predlagali pa so ga Branko Barič, podpredsednik Partizan Bakovci dtv, Dejan Crnjek, predsednik Športne unije Slovenije in Jožica Lukač, ravnateljica OŠ Bakovci.
Janko Rožman je zadolžen za uspešno, pestro in kakovostno šolsko ter rekreativno športno dejavnost v pomurskem in tudi širšem, mednarodnem prostoru. V svojem 60-letnem delu je pustil sledi v ogromno športnih zvrsteh: kot učitelj telesne vzgoje na več osnovnih šolah, izvedel je prvo šolsko prvenstvo v hokeju na travi, prvo v Sloveniji, bil je organizator pokala OŠ v rokometu, nogometu in teku na Goričkem, med poletnimi počitnicami je izvajal tečaje smučanja na travnikih, organiziral šole v naravi, izvajal ligaška tekmovanja med razredi v igrah, atletiki in gimnastiki, bil je pobudnik novogradnje igrišč za odbojko, košarko, rokomet, igralec NK in trener ŽRK Grad, mentor v društvu invalidov na vadbah in tudi trener pomurskih paraplegikov na vadbah. Opravljal je pomembne funkcije v številnih strokovnih organizacijah, organiziral vaške kmečke igre in štafete, tek mladosti itd. Janko je aktiven še danes, saj vodi vadbo za upokojence.
Tonček (Anton) Gider je dobil Bloudkovo plaketo za življenjsko delo v športu, predlagala pa ga je Športna zveza Murska Sobota.
Starosta slovenskega športnega novinarstva je zagotovo Anton Gider oziroma Tonček, kakor ga kličejo njegovi kolegi. Kot dolgoletnega dopisnika za športne strani Večera in Dnevnika ter tudi tiskane medije v času Jugoslavije (Šport Beograd, Večer Skopje . . .) ga športna javnost najbolj pozna kot televizijskega in radijskega novinarja. Njegov glas je bil slišan v prenosih in poročilih na stotine različnih tekem, najpogosteje v nogometu, na raznih domačih športnih prireditvah in pri poročanju s športnih tekmovanj iz tujine. Da bi bil njegov glas v etru kar najbolj izoblikovan, je svoje tonsko poročanje pilil pri znanih TV-novinarjih, kot so Franci Pavšer st., Marjan Lah in Tomaž Terček. Tonček je leta 1994 kot prvi Pomurec v živo za lokalni radio Murski val prenašal tekmi evropskega tekmovanja nogometne Mure. Na Murskem valu zdaj že več kot 30 let ureja in pripravlja športno rubriko pri dnevnih poročilih in ostale tedenske športne vsebine, je pa tudi dolgoletni član Društva športnih novinarjev Slovenije.