Nimam najboljšega mnenja o navijačih, ki pravijo, da gledajo samo »kvaliteten nogomet«, in gledajo le angleško ali špansko prvenstvo ter ligo prvakov. Ali izključno Liverpool in Barcelono. Da je vse drugo dolgčas, ker da ni »kvalitete«. Zato ta nogometni poznavalec običajno ne gleda 1. SNL. A finalno srečanje med Celjem in Olimpijo je postreglo z vsem, kar ponujajo najzanimivejše lige na svetu. Priložite k izvrstnim prizorom s stadiona Z'Dežele – boju do zadnjih sekund, nepredvidljivim potezam, fantastičnim zadetkom in sodniku, ki polni strani rumenih časopisov – še malo bolj izviren studijski del, kakšno kamero več izza kazenskega prostora in 10 tisoč gledalcev. »Kvaliteten nogomet«?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Vrt spominov in tovarištva odslej bogati Cankarjeva tepka
Spominjali so se Ivana Cankarja in osvobodilne fronte.
Kaj je letos grofe izstrelilo na prestol? V čudnih časih covida-19 je lahko dovoljeno tudi razvijanje naslednje domneve. V vsakem športu so športniki, ki so na treningih odlični, na tekmah pa ne. Je igranje pred praznimi tribunami dalo več možnosti Celju, da je postalo državni prvak? Neka statistika namreč pravi, da ob prisotnosti gledalcev domače ekipe zmagujejo v 46 odstotkih, brez gledalcev pa zgolj v 36 odstotkih. Celjani so v odločilnih bojih pred praznim stadionom v gosteh ugnali tako Olimpijo kot Maribor.
Ne le s praznimi stadioni v nogometnem svetu, ki se v vrtincu vsesplošne panike sicer vrti naprej, pandemija je globalno zarezala v ves šport na splošno.
V predepidemičnih časih bi se na tekmi v Ljubljani in Mariboru zbralo najmanj osem tisoč navijačev. Celjani so leta 2003 naslov državnih prvakov na odločilni tekmi izgubili prav v polnem Ljudskem vrtu, ko se je na tribune nagnetlo devet tisoč gledalcev.
Ne le s praznimi stadioni v nogometnem svetu, ki se v vrtincu vsesplošne panike sicer vrti naprej, pandemija je globalno zarezala v ves šport na splošno. Še Bosancem, narodu, pregovorno polnemu zvijač in trdoglavosti, je nova koronavirusna bolezen prisolila močno klofuto. Ugrabila je njihovo tradicijo, dolgo več kot 400 let. Zadnjo julijsko nedeljo si je skoke s Starega mostu v Mostarju zavoljo strogih epidemioloških ukrepov lahko ogledalo le 100 gledalcev. Običajno pa se je vsako leto na bregovih reke med skoki družilo nekaj deset tisoč ljudi. Covid-19 je dobil bitko na Neretvi. Samo v nedeljo so v Bosni in Hercegovini našteli 263 novih okužb.